Počasi sem se obrnila, pripravljena da pričnem bežati. Za mano je stala punca, malo starejša od mene. Imela je kodraste temne lase in globoke rjave oči, izgledala je uporniško, ukazovalno, skoraj nevarno. Gledala me je in se skrivnostno smejala. Gledala sem v tla in se ukvarjala s peskom med prsti, nisem je hotela pogledati, nisem želela klepetati z njo. Nisem vedela kaj sem želela. »No, se ne boš predstavila ali kaj?« je s ukazovalnim a prijetnim glasom rekla tista punca. »umm... Jaz sem Vivian.« sem tiho rekla. »No Vivian, sedaj mi pa povej kje je blondinka z zelenimi očmi?« je mirno nadaljevala, kot bi me poznala že dolgo. »Kako veš kakšna je Elena!?« bila sem jezna, kako je vedela za Elenine smaragdno zelena oči in njene čudovite zlate lase. »Vedno je blondinka z zelenimi očmi« je rekla, bila je mirna ni se jezila, samo gledala me je z skrivnostnim nasmeškom. Takrat mi je prekipelo, dovolj sem je imela, nje in njenega butastega skrivnostnega nasmeška. Jezno sem odkorakala proti jami. »No, bomo pa o tem pozneje!« sem slišala kako se precej jezno dere za mano. Čez trenutek me je punca zgrabila za zapestje. Poizkušala sem ga izvleči, zvijala sem roko in opletala z njo, z drugo roko tolkla po njeni, a ona me ni spustila, trdno je držala mojo roko ter me odvlekla do velikega hloda, na katerega me je prisilila da sedem. »Zdaj se boš lepo umirila, se nehala vesti kot bedak in poslušala ker te tega ne sprašujem zato ker mi je tvoja prijateljica, Elena kot praviš `tako všeč`!« Takrat sem opazila da punca nima enega prsta, ni ga bilo, tam kjer bi moral biti je bilo samo čudno zaraščeno, kot bi ji ga nekdo odrezal. No, punca ni bila tako slaba, lagala bi če bi rekla da mi ni vsaj malo všeč. Ni bila zlobna, ne, sploh ne, bila je samo drugačna, kot bi bila že zelo dolgo tukaj. »Srečo imaš da si preživela« je nadaljevalo dekle, »Večina jih umre, večina jih je ubitih.« je zaključila. Verjela sem ji.
…
»Ti pa si?« sem jo vprašala počasi in previdno, da je nebi spet zjezila. »Jasmen« je togo in ostro dopolnila stavek. »Si samo ti tukaj ali je še kdo drug?« sem spet previdno vprašala. »Še dva sta.« je spet ostro odgovorila, ter se odpravila proti večji luknji v steni, ki je, čudno, še nisem opazila. Ven sta prišla dva fanta. In seveda tudi Jasmen. »To sta Jon in Jack.« je predstavila fanta, kot, da se sama ne znata. Izgledala sta zdelana še sploh blondinec. »zdaj, ti bomo lepo povedali, zakaj sem te spraševala o tvoji blond prijateljici, pa kako sem vedela da je blondinka, samo tokrat ne se ne razburjaj.« je mirno rekla ter takoj začela pripovedovati, ni čakala na moj odgovor, no saj tako ali tako to ni bilo vprašanje. Sedela sem na hlodu ter tiho in mirno poslušala. »Jaz sem tu že dve leti« je začela. »Jack eno leto in Jon nekaj mesecev. Vse punce ki so bile z nami so bile blondinke, z zelenimi očmi. Vse so postale čudne. Večina jih potem ubije svoje prijatelje in fante, kot bi jih nekdo upravljal, pa tega nebi znal. Velikokrat sem našla truplo, fanta ali dekleta, bili so razmrcvarjeni krvavi, z luknjo na mestu kjer bi moralo biti srce. Nekdo, nekaj, zelenookim blondinkam vzame duše, njihovo votlo telo pa upravlja kot lutko. Ta nekdo je v gozdu, vedno nas spremlja, čaka na trenutek da nas dobi, same, v gozdu, nepripravljene, in samo nekaj hoče, zato mu damo majhen del, z upanjem da nas pusti, a ni vedno tako.« »Zdaj boš temu, nekomu, oziroma nečemu dala majhen del, z upanjem da preživiš...

Jasmen: https://www.pinterest.com/pin/680817668648215081/
Jon: https://www.pinterest.com/pin/762726886878409802/
Jack: https://www.pinterest.at/pin/780600547891817113/

Ojla! upam da vam je del všeč! lajkajte, KOMENTIRAJTE da bom vedela da sploh kdo spremlja Če hočete se lahko name tudi naročiteHVALA VSEM KER BERETE IN PIŠETE KOMENTARJE PA LAJKATE, TO MI ZELO VELIKO POMENI

Lp, Tani

Za slike fantov se zahvaljujem @wolfy13! Res ti hvala!