Otroci ledu in ognja (6. poglavje)
5
Občutek, ki ga je Renna imela, ko je stopila skozi Vrata, je takoj prepoznala. Čeprav ga je nazadnje doživela pred več leti, se ga je spomnila. Bilo je, kot da bi ji za trenutek zmanjkalo zraka, potem pa bi ga dobila nazaj, a tako, kot bi jo nekdo prisilil, da ga vdihne. Niti zavedala se ni, da je zaprla oči, dokler ni Rephaim zašepetal: "To je to. Kraljestvi."
Lahko bi pristala v katerih koli Vratih v Kraljestvih. Ena so bila na Ozemlju, druga pa v palači v Ognjeniji. Renna je molila, da bi prišla skozi tista na Ozemlju in želja se ji je uresničila.
Bila sta na Ozemlju, širni ravnini, kateri se ni videlo konca. Posamezno je tu stalo nekaj hiš, a ni jih bilo več kot pet na kupu.
"Bi šla pogledat, kje sva prej živela?" jo je vprašal in prikimala je.
Pot do hiše je bila globoko v njenem spominu in ne glede na deset let v človeškem svetu je ni pozabila. Ko sta prišla pred ruševine, ki so bile včasih njihova hiša, se je zjokala.
V njej ni bilo ničesar več. Predvidevala je, da so bojevniki, ki so jih napadli, odnesli tudi vse dragocenosti. Imeli so jih kar veliko: dragulje, biserne ogrlice, zlatnike in še in še. Renna je večkrat vprašala, zakaj živijo na Ozemlju, če imajo tako veliko denarja, pa je bil odgovor vedno isti: ko boš večja, boš razumela. Zdaj je razumela.
Potem pa je spomnila nečesa, kar ji je govorila mama: če se z očetom ne vrneva domov, poglej v predal pod posteljo.
Postelja je še stala in Renna je v njej našla predal. V njem je bil zvitek papirja. Odprla ga je in ugotovila, da je bil to zemljevid Kraljestev. Ob strani je imel nekaj zapisano z mamino pisavo. Uganka. Prebrala jo je:
Pot k vulkanu vodi,
a nikar po robu ne hodi.
Tam amulet boš dobila,
a pazi, da po lavi boš hodila.
Nihče ni ledenika odprl,
saj je mnoga srca strl.
A lastnika rad bo imel,
pel mu bo melodičen spev.
Jinga in janga ni med nami
in zato smo krivi sami.
A ena vrtnica obstaja,
je mogočna, se ne predaja.
Renna pesmi ni razumela. A je vedela, o kom govori. Prva kitica je njena. Druga Rephaimova in tretja od sestrice. Jing in jang je najbrž pomenilo, da je mešanka. Enkrat je lahko priklicala led, drugič ogenj. Kaj pa dela vrtnica v tej pesmi?
"Rephaim!" ga je poklicala in takoj je prihitel. Predala mu je list papirja in molče je prebral pesem. Že je hotel odpreti usta, a ga je prekinil glasen tresk in sosednje sobe. Renna se je prepozno umaknila in na hrbtu je začutila rezilo bodala.
Lahko bi pristala v katerih koli Vratih v Kraljestvih. Ena so bila na Ozemlju, druga pa v palači v Ognjeniji. Renna je molila, da bi prišla skozi tista na Ozemlju in želja se ji je uresničila.
Bila sta na Ozemlju, širni ravnini, kateri se ni videlo konca. Posamezno je tu stalo nekaj hiš, a ni jih bilo več kot pet na kupu.
"Bi šla pogledat, kje sva prej živela?" jo je vprašal in prikimala je.
Pot do hiše je bila globoko v njenem spominu in ne glede na deset let v človeškem svetu je ni pozabila. Ko sta prišla pred ruševine, ki so bile včasih njihova hiša, se je zjokala.
V njej ni bilo ničesar več. Predvidevala je, da so bojevniki, ki so jih napadli, odnesli tudi vse dragocenosti. Imeli so jih kar veliko: dragulje, biserne ogrlice, zlatnike in še in še. Renna je večkrat vprašala, zakaj živijo na Ozemlju, če imajo tako veliko denarja, pa je bil odgovor vedno isti: ko boš večja, boš razumela. Zdaj je razumela.
Potem pa je spomnila nečesa, kar ji je govorila mama: če se z očetom ne vrneva domov, poglej v predal pod posteljo.
Postelja je še stala in Renna je v njej našla predal. V njem je bil zvitek papirja. Odprla ga je in ugotovila, da je bil to zemljevid Kraljestev. Ob strani je imel nekaj zapisano z mamino pisavo. Uganka. Prebrala jo je:
Pot k vulkanu vodi,
a nikar po robu ne hodi.
Tam amulet boš dobila,
a pazi, da po lavi boš hodila.
Nihče ni ledenika odprl,
saj je mnoga srca strl.
A lastnika rad bo imel,
pel mu bo melodičen spev.
Jinga in janga ni med nami
in zato smo krivi sami.
A ena vrtnica obstaja,
je mogočna, se ne predaja.
Renna pesmi ni razumela. A je vedela, o kom govori. Prva kitica je njena. Druga Rephaimova in tretja od sestrice. Jing in jang je najbrž pomenilo, da je mešanka. Enkrat je lahko priklicala led, drugič ogenj. Kaj pa dela vrtnica v tej pesmi?
"Rephaim!" ga je poklicala in takoj je prihitel. Predala mu je list papirja in molče je prebral pesem. Že je hotel odpreti usta, a ga je prekinil glasen tresk in sosednje sobe. Renna se je prepozno umaknila in na hrbtu je začutila rezilo bodala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kul.
Meni je tvoja zgodba zelo všeč.
lp. Ilovecandy
Meni je tvoja zgodba zelo všeč.
lp. Ilovecandy
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba!!!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)