*i*7.10.2021*i*
*i*Četrtek*i*
Dragi dnevnik!
Da ne bom kasneje pozabila- oprosti, ker se ti tako dolgo nisem oglasila. Ta teden je bil poln neke čudne drame, dogodkov in vsega. Vsak dan, uro, minuto in sekundo sem se počutila, kot bi me posrkalo v črno luknjo. Na neke trenutke se sploh nisem zavedala kje sem, kdo sem, zakaj sem tukaj in koliko je ura. Vsaka stvar se je vlekla in raztegovala (počasi, da sva si na jasnem), kot elastika.
In potem so starši mojo zmedo še poslabšali.
Poslali so me k psihologinji, neki doktorici Sue, ki me je vsak dan ob natančno pet čez sedem (to je vedno poudarjala) mučila z bednimi vprašanji kot so: "Kako se počutiš? Si v redu? Koliko je ura?"
Saj vem, njen namen ni bil slab (ali pač?). Ampak resnično se po enem tednu naveličala vsakodnevnih obiskov trčene doktorice. Sama nisme vrjela njenim terapevtskim prijemom (objemanje pliškov, sprejemanje realnosti, gledanje žalostnih filmov), ki naj bi me prizemljili in "prilepili" v sedanjost. Starša pa sta jim popolnoma nasedla. Kupila sta mi nekega plišastega zajčka, ki sta ga poimenovala Teddy (onadva, ne jaz), in mi trdila, da mi bo pomagal okrepiti psihično moč.
Najbolj pa mi gre na živce, da je ta čudna stvar (zmeda, ki se mi je dogajala čez cel teden) minila. Ja, vesela sem, da končno nimam več čudnih vprašanj. Ampak starša mi ne vrjameta, da sem že popolnoma v redu. Vsak dan me sprašujeta koliko je ura, katerega datuma smo, sprašujeta me po imenu in moji osebnosti, ter kje sem in zakaj sem tukaj. Vedno, ko jima odgovorim prav le še bolj zapaničarita in pokličeta Sue, da imava seanso še prej.
Beda.
Ampak bom že preživela, da imam vsaj spet čas pisati vate.
Če odštejemo te psihične zadeve je bil teden dosti v redu - če pozabim na osramotitev na Jasonovem rojstnem dnevu.
Šit! Iti moram, oprosti! Obljubim ti, da bom v nedeljo sto procentno napisala kaj vate! Dam desno roko v ogenj!
Čavči,
tvoja Lizika.
---
Živjo!
Hvala da si prebral/a do konca :heartbeat:
Se opravičujem, ker je ta del tako kratek, ampak nimam časa da bi napisala več...pa malce mi manjka tudi navdiha (ups :unamused::sweat_smile:) Hvala vsem ki spremljate zlati ste :heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Pa majhni novički:
1. Po tretjem delu plus že tretji del bom začela vsak del posvečati nekomu
2. V tretjem delu bom začela pisati tudi fantovski del dnevnika
Upam, da vam je bilo všeč, vsakega mnenja, kritike (in tudi pohvale, da ne bo pomote), bom vesela! Tudi kakšen lajk me bo razveselil :wink:
Lyy all :heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Magically
*i*Četrtek*i*
Dragi dnevnik!
Da ne bom kasneje pozabila- oprosti, ker se ti tako dolgo nisem oglasila. Ta teden je bil poln neke čudne drame, dogodkov in vsega. Vsak dan, uro, minuto in sekundo sem se počutila, kot bi me posrkalo v črno luknjo. Na neke trenutke se sploh nisem zavedala kje sem, kdo sem, zakaj sem tukaj in koliko je ura. Vsaka stvar se je vlekla in raztegovala (počasi, da sva si na jasnem), kot elastika.
In potem so starši mojo zmedo še poslabšali.
Poslali so me k psihologinji, neki doktorici Sue, ki me je vsak dan ob natančno pet čez sedem (to je vedno poudarjala) mučila z bednimi vprašanji kot so: "Kako se počutiš? Si v redu? Koliko je ura?"
Saj vem, njen namen ni bil slab (ali pač?). Ampak resnično se po enem tednu naveličala vsakodnevnih obiskov trčene doktorice. Sama nisme vrjela njenim terapevtskim prijemom (objemanje pliškov, sprejemanje realnosti, gledanje žalostnih filmov), ki naj bi me prizemljili in "prilepili" v sedanjost. Starša pa sta jim popolnoma nasedla. Kupila sta mi nekega plišastega zajčka, ki sta ga poimenovala Teddy (onadva, ne jaz), in mi trdila, da mi bo pomagal okrepiti psihično moč.
Najbolj pa mi gre na živce, da je ta čudna stvar (zmeda, ki se mi je dogajala čez cel teden) minila. Ja, vesela sem, da končno nimam več čudnih vprašanj. Ampak starša mi ne vrjameta, da sem že popolnoma v redu. Vsak dan me sprašujeta koliko je ura, katerega datuma smo, sprašujeta me po imenu in moji osebnosti, ter kje sem in zakaj sem tukaj. Vedno, ko jima odgovorim prav le še bolj zapaničarita in pokličeta Sue, da imava seanso še prej.
Beda.
Ampak bom že preživela, da imam vsaj spet čas pisati vate.
Če odštejemo te psihične zadeve je bil teden dosti v redu - če pozabim na osramotitev na Jasonovem rojstnem dnevu.
Šit! Iti moram, oprosti! Obljubim ti, da bom v nedeljo sto procentno napisala kaj vate! Dam desno roko v ogenj!
Čavči,
tvoja Lizika.
---
Živjo!
Hvala da si prebral/a do konca :heartbeat:
Se opravičujem, ker je ta del tako kratek, ampak nimam časa da bi napisala več...pa malce mi manjka tudi navdiha (ups :unamused::sweat_smile:) Hvala vsem ki spremljate zlati ste :heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Pa majhni novički:
1. Po tretjem delu plus že tretji del bom začela vsak del posvečati nekomu
2. V tretjem delu bom začela pisati tudi fantovski del dnevnika
Upam, da vam je bilo všeč, vsakega mnenja, kritike (in tudi pohvale, da ne bo pomote), bom vesela! Tudi kakšen lajk me bo razveselil :wink:
Lyy all :heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Magically
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nov del je tu! Res super zgodba, všeč mi je ta del. Komaj čakam naslednjega:heart: Zelo dobro si opisala stvari in ta zgodba je res vrhunska in fantastična, oziroma dnevnik:relieved:. Imaš moj prvi like.
Sicer pa popolnoma razumem, da nimaš veliko časa, pa seveda navdiha:sparkles: Pa super novički!
Lepo bodi!
Sicer pa popolnoma razumem, da nimaš veliko časa, pa seveda navdiha:sparkles: Pa super novički!
Lepo bodi!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tvoja zgodba je noro dobra!!! Odlična pisateljica si!!! Komaj čakam na novi del!!!
Lysm, Annie #1
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts:
Lysm, Annie #1
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts::revolving_hearts:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NORO!!!:heart_eyes::heart_eyes::money_mouth::money_mouth::money_mouth::money_mouth::money_mouth::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::blush::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::blush::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::blush::blush::blush:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam!!!
p.s. super zgodba
p.s.s. se spremljamo
p.s.s.s. en lajk je moj
p.s. super zgodba
p.s.s. se spremljamo
p.s.s.s. en lajk je moj
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res dober del zgodbe, mogoče bi naslednjič napisala kaj se je zgodilo na rojstnem dnevu tvoje simpatije, oz. kako si se osramotila( v zgodbi ofc )
0
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
WOW:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::s
oh, upam, da bo s prijateljico vse v redu:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
drugače ...
wow!
jaz bi tudi mela rd samo da bi dobila ...