V temi je bilo težko razbrati poteze njegovega obraza. A lahko sem videla, da se smehlja. Tako, čisto na rahlo. Joj, kaj bi rekel James, če bi to videl? Hotela sem odkorakati stran, a bi se zdelo preveč zlobno. In če pomislim, si sploh ne želim stran.
»Se pravi kadiš travo… Koliko si sploh star?« sem vprašala, iz zanimanja. To v zvezi s travo sem preslišala, hotela sem le izvedeti več o Theu.
»Osemnajst. Ti zgledaš precej majhna. A si še vedno dvanajst?« me je zbadal, in v sencah parka sem lahko videla njegov nagajiv nasmešek. Spet sem se zasmejala.
»Daj no! Ne, kmalu bom sedemnajst.« ga dregnem v ramo in zavijem z očmi.
»Saj se samo hecam, no.« se je še zasmejal in se odmaknil še enem rahlemu sunku, ki sem mu ga namenila. Sama sem zmajala z glavo in se zahihitala. Theo se je zdel kul in mogoče bi bila lahko prijatelja.
»Katero smer si izbral za srednjo?« se spet obrnem proti njemu. On me je že opazoval s svojimi očmi, in se pripravil na svoj odgovor. »Umetnost. Predvsem me zanima risanje.« je še pokimal.
»Predvidevam, da *i*ful*i* lepo rišeš.« sem se nasmehnila nazaj. Imela sem pomisleke; ali se zdim preveč prijazna ali premalo zanimiva? Kaj, če je to vse narobe, ker imam itak fanta? Pa saj jaz Jamesa nikoli ne bi varala, nikoli.
»Če hočeš, te lahko narišem.« je rekel, a malo tišje. Iz ust se mu je v rahlem oblačku izvila njegova vroča sapa.
V trenutku sem bila tiho, saj sem zardela.
»Mislim…« na hitro sem nekaj rekla, da ne bi bilo tako nerodno.
»Prijateljsko sem mislil.«
»Ja…Vem.« sem hitro pokimala in se prisilila nasmehniti. Tudi on pokima.
»Prav. Samo danes ne pridem domov, drugače me bo mama kar sama nagnala nazaj na ulico.« se je zarežal in vstal. Tudi jaz sem se zasmejala.
Ne samo da je bil zabaven, še narisal me bo. Srečanje s Theom bom raje zadržala zase. Čisto zase.
*****
Med umivanjem zob sem skoraj spet zaspala. Tako slabega spanca nisem imela že mesece.
Zobno pasto z okusom minta izpljunem v umivalnik in odcapljam nazaj v svojo sobo. Hitro si nadenem prevelik pulover in si čez glavo potegnem njegovo kapuco.
Ko pogledam na zaslon telefona, imam nešteto neodgovorjenih klicev. Hitro ga pokličem nazaj.

»Violet! Kje si bila?« sem ga zaslišala preko linije.
»James, joj, oprosti. Včeraj sem potrebovala čas zase in sem izklopila telefon.«
»Čas zase? Kaj pa jaz?« A on to resno?
»Rekel si, da se boš družil s prijateji…Oprosti.«
»*i*Skenslali*i* so zadnjo minuto.«
»Mogoče bi se dobil z mano?« sem vprašala z iskrico upanja v glasu.
»V bistvu,« je začel, »bi lahko prišla k meni domov. Mama te želi spoznati.«
Nemudoma sem postala nervozna.
»A to danes?«
»Ja? Daj no…Pogrešam te.« je polaskal s slajšim tonom.
Vzdihnila sem. Seveda mi je bilo všeč. »Prav. Katera ura?«
»Ob enih popoldan. Hvala ti! Rad te imam, se vidiva.« in je prekinil.

Telefon si stisnem ob prsni koš in zajamem sapo. Izgledam grozno in nemudoma se moram urediti, preden bo ura eno. Nihče mi ne bi mogel pomagati bolje kot najboljša prijateljica.

»Violet, kako gre?« je Taissa pozdravila preko klica.
»Taissa. Potrebujem tvojo pomoč,« sem pokujala. »Spoznati moram Jamesovo mamo.«
Tišina je trajala dobrih pet sekund.
»*i*Jamesovo*i* mamo?«
»Ja.« sem pokimala z vznemirjenjem in se sprehodila po sobi. »Kaj naj oblečem?«
»No…Jaz bi rekla kako lepo oblekico ali pa kavbojke,« je rekla in še hitro dodala, »glej, da niso strgane.«
»Logično,« sem se zasmejala. »Kaj pa naj rečem? A naj samo lepo pozdravim in ostanem tiho do konca srečanja?«
»Govori čim več.« je odgovorila.
»Čim več?« sem se presenetila. »Kako to misliš…?«
Na glas je zavzdihnila. »Poslušaj. Bodi to kar si, ja? Briga te kaj si ima ona misliti o tebi. Drugače pa se meni zdi kar prijazna.«
Nasmehnila sem se, potem pa sem se ustavila. »Čakaj malo…Tebi? Ti si jo že srečala? Kako to?«
Bila je tiho kako sekundo, potem pa se mi je zasmejala. »Nič takega, samo enkrat sem se zaletela vanjo pred trgovino, zraven pa je bil James. Tako da sklepam, da je njegova mama…«
Tudi jaz sem se nasmehnila. »Aha, ja!«
Odprla sem omaro in še rekla: »Pohiteti moram. *i*Lovju*i*, čav.«
----------------------------------------------
Heeeej! <3
Že spet oprostite za daljše čakanje na ta del, kake 2 ali 3 tedne me ni bilo, ker sem hotela 'porihtati' še zadnje ocene pred počitnicami, in pa vsa ta tekmovanja.
Lahko povem dobro novico :grin::grin:
Na Cankarju sem dobila 47 točk od 51 in bom mogoče sprejeta za na regijsko tekmovanje! :laughing::laughing: Fulll sem vesela :)
Sedaj pa k zgodbi!
Povejte vaše prve vtise na našega novega fanta z imenom Theo :smirk::slight_smile: Kakšen se vam zdi na prvi pogled, zakaj mislite da se tako obnaša....Napišite mi svoje kritike, ker mi pomagajo izboljšati moje pisanje.
Možno, da bom za tem delom takoj objavila novega, zato greste lahko po tem takoj na 15. del ;)
Ljudem, s katerimi sem zmenjena za klepetalnico, se pa še enkrat globoko opravičujem. Med počitnicami bom 100% imela več časa.
Rada vas imam vse!!:kissing_heart::kissing_heart:
Bella