»Violet…Vau.«
»Ti je všeč?« sem vzdignila roke in se zavrtela. Krilo mi je lahkotno poplesalo v poletni vroči sapici.
»Popolna si.« James je opazoval vsak centimeter moje obleke.
Objel me je preko pasu in me potegnil v ljubeč poljubček.
»To je torej punca, ki mi je ukradla sina?« se je zaslišalo za nama in med vrati je stala visoka gospa. Imela je lepe črne hlače in rdečo bluzo. Okoli vratu so se ji bahavo bleščali beli biseri in na zapestju je nosila srebrno uro. Ustnice je imela namazane s temno rdečo šminko (verjamem, da Dior) in lase je imela potegnjene v tesno speto figo. Prešerno se je smejala.
»Saj se samo hecam. Vstopita, vstopita.« z roko je pomignila proti vratom in stopila vstran. James me je držal za roko in me odvedel v hišo.
Naredila sva par korakov po predsobi. Na levi je slonelo dolgo ogledalo, na desni pa dolga omaro s čevlji. Stene so bile nežne bež barve in s stropa je visel majhen lestenec z belo svetlobo. Zavila sva desno in zagledala sem podolgovato mizo, okoli nje pa štiri stole. V daljavi je prasketal kamin in knjižne police so bile polne barvitih knjig. Zavohala sem okusen vonj po pečenem piščancu in praženem krompirju. Jedilnica je imela prijeten pridih.
Usedla sem se nasproti Jamesa. Ta si je že nalil kozarec vode.
»Boš?« je z vrčem pomignil proti meni. Z glavo odkimam in obrnem glavo proti vhodu. Njegova mama je zaprla vrata in začela svojo pot do jedilnice. Njene petke so odmevale na toplih ploščicah. Hitro je zakorakala skozi vrata kuhinje in iz pečice vzela popolno zapečenega piščanca. Njegov vonj se mi je vil v nosnice. Nato je na pladenj stresla pražen krompir in ga položila na mizo. V manjšem loncu je dišal bučkin nadev, na pultu pa je strpno čakala še vroča pita. James je piščanca že požiral z očmi.
Njegova mama je sedla na konec mize med menoj in Jamesa.
»No, tako. A kar začnemo?« je rekla in si pogladila kolena. Razrezala je piščanca, tačas pa sem se spogledala z Jamesom. Njegov čeden obraz je krasil zadovoljen nasmešek.
»Jaz sem Angelita. James mi je povedal, da ti je ime Violet,« je rekla, medtem ko mi je na krožnik stresla pražen krompir. »pa da razčistiva – kar tikaj me.« Na krožniku se je znašel še pošten kos piščanca.
Vljudno sem pokimala. »Seveda, gospa.«
Zasmejala se je in še Jamesu naložila krompir. (»Saj lahko sam, mami.«)
Pogovor se je pošteno začel, ko smo vsi zadovoljno žvečili.
»Violet, povej mi,« je rekla in z vilico pomazala krompir po omaki, »septembra greš v drugi letnik, je tako? Kakšen interese imaš, kaj te najbolj zanima?«
Pogoltnila sem meso in se nasmehnila. »V bistvu uživam v francoščini. Pa tudi fizika mi gre od rok.«
»Uf, fizika? Pametno punco si pripeljal.« je rekla Jamesu, ta pa je zardel.
»Naš James je bil letos spet odličen, a ne James?« je rekla in dvignila pogled k svojemu sinu.
»Ka- aja, ja. Samo kemijo sem imel zaključeno štiri.« S pogledom me je ošinil in mi na rahlo pomežiknil. Bravo James, ravno pravi trenutek, da se ne neham smehljati.
»Kaj res? Pa to je super!« sem rekla in pogledala Angelito. »Jaz sem zadnja 2 tedna manjkala.«
»Odsotna si bila? Kako pa to?« se je začudila in že napičila nov košček mesa.
»Neka punca jo je udarila.« je namesto mene odgovoril James. Gledal je dol v svoj krožnik in se poigraval z kosom bučke.
»Kako to, da jaz ne vem nič o tem?« je bila presenečena Angelita.
»Ne razlagam okoli,« sem zamajala z glavo in se še enkrat nasmehnila, »saj je sedaj itak vse v redu.«
»To je važno.« je pokimala in pogledala Jamesa. »James, mi greš lahko prosim po kozarec rdečega vina?«
»Ja.« je vstal in se odpravil v kuhinjo.
»Ta čas pa mi ti povej še kaj o sebi,« se je naslonila naprej in me nežno prijela za ramo.
»Uh….« po spominu sem brskala, kaj naj rečem. Kdo sploh sem?
»Ja…Rada plešem…Pijem čaj…Rada imam vašega,« hitro sem se popravila, »tvpjega sina.« Obe sva se zasmejali.
»Imaš kake plane za prihodnost?« je dvignila obrvi.
Še sama ne vem, kaj želim postati. Odprla sem usta in si poizkusila izmisliti kak dober poklic, a me je v trenutku rešil James.
»Izvoli mami.« je rekel in pred njen krožnik odložil zvrhan kozarec rdečega vina.
** ** **
»Fantastično kosilo, Angelita.« sem jo pohvalila, ko smo po eni uri pogovora končno končali s sladico.
»Oh,« je skromno zamahnila z roko, »nič kaj takega ni bilo.«
»Violet bom razkazal svojo sobo, v redu?« je rekel James in vstal. Posnemala sem ga ter tudi sam odrinila stol.
»Prav. Pridita dol, če potrebujeta karkoli.«
»Bova.« je rekel in že sva hodila do stopnic. »In ne moti naju!« je že zaklical in smejoč sva se povzpela po širokih stopnicah.
Bogat je bil, v tem ni bilo dvoma. Že brezhiben izgled njegove mame je povedal, da dela v dobro plačani službi. Ampak, kje je njegov oče? Sta morda starša ločena?
»Pridi.« je rekel in odprl bela vrata z napisom "Potrkaj!"
Njegova soba mi je bila briljantna. Takoj, ko si vstopil v sobo, te je po nogah pobožala mehka črna preproga. Na desni je stala široka postelja, brezhibno postlana, nad njo pa so steno krasile številne glasbene gramofonske plošče. Nad pisalno mizo z namiznim računalnikom in udobnim stolom je bilo kvadratno okno, skozi katerega so segali snopi rumene sončne svetlobe. Na levi je stala široka črna omara, polepljena s posterji številnih bendov, in v kotu je bila še polica s knjigami in podobno.
James je sedel na posteljo, jaz pa sem mu sledila.
»To je moja soba.« je rekel in pogledal naokoli.
»Prekrasna je.« sem dahnila in še vedno zrla vsepovprek.
------------------------------------
Luštkan del :)
Tako nedolžen, da je prav težko verjeti, da bo 16. del brez zapletov...
Okej to so spoilerji, bom raje utihnila.
Ugl. uživajte oz. upam, da ste uživali ob branju tega dela in spoznali še eno novo osebo - Jamesovo mamo Angelito.
Prav zanima me vaš prvi vtis na njo haha :)
Bella