In the quiet of the night, I whisper your name,
A secret longing, a silent flame.
My heart beats wild, a relentless drum,
But your eyes see me not, love's song unsung.
In the corners of my dreams, you reside,
A phantom touch, an ache inside.
I walk beside you in the shadows cast,
A ghost of love, living in the past.
Your laughter, a melody I can't ignore,
Yet my confessions lie on a distant shore.
Each smile you give, a dagger to my chest,
For in your world, I'm just a guest.
My words of love, unspoken, they lie,
Beneath the stars in the midnight sky.
I trace your name in the misted air,
Hoping someday, you might care.
Your indifference, a cold, hard truth,
A cruel twist in the fable of youth.
I wear my heart like an open wound,
A silent song, forever out of tune.
In the garden of what could never be,
I tend to dreams, tenderly.
A rose in bloom, yet never seen,
A love so fierce, yet so serene.
I wish for courage, to let you go,
Yet tethered to this hope, I grow.
A prisoner of love, chained to your soul,
In this one-sided love, I play my role.
So here I stand, in love's cruel game,
Whispering your name, a silent flame.
For even if you never see,
This love, this pain, is all of me.
A secret longing, a silent flame.
My heart beats wild, a relentless drum,
But your eyes see me not, love's song unsung.
In the corners of my dreams, you reside,
A phantom touch, an ache inside.
I walk beside you in the shadows cast,
A ghost of love, living in the past.
Your laughter, a melody I can't ignore,
Yet my confessions lie on a distant shore.
Each smile you give, a dagger to my chest,
For in your world, I'm just a guest.
My words of love, unspoken, they lie,
Beneath the stars in the midnight sky.
I trace your name in the misted air,
Hoping someday, you might care.
Your indifference, a cold, hard truth,
A cruel twist in the fable of youth.
I wear my heart like an open wound,
A silent song, forever out of tune.
In the garden of what could never be,
I tend to dreams, tenderly.
A rose in bloom, yet never seen,
A love so fierce, yet so serene.
I wish for courage, to let you go,
Yet tethered to this hope, I grow.
A prisoner of love, chained to your soul,
In this one-sided love, I play my role.
So here I stand, in love's cruel game,
Whispering your name, a silent flame.
For even if you never see,
This love, this pain, is all of me.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG BREZ BESED SEM.
Tvoja pesem je tok prfektna. Vsak verz izraža tako pristno in globoko čustvo. V pesem si uporabila ogromno dobrih verzov – še posebej "phantom touch" in "rose in bloom, yet never seen"
Pesem je realno melanhonična. Ful slikovito si predstavila stvari.
Zaključek pesmi, kjer verjetno sprejmeš svojo usodo (?) je še posebej ganljiv.
Hvala ti ker si delila tok osebno in čustveno delo.
Pac usi bi mogli to pesem prebrat.
greetings,
springirl
Tvoja pesem je tok prfektna. Vsak verz izraža tako pristno in globoko čustvo. V pesem si uporabila ogromno dobrih verzov – še posebej "phantom touch" in "rose in bloom, yet never seen"
Pesem je realno melanhonična. Ful slikovito si predstavila stvari.
Zaključek pesmi, kjer verjetno sprejmeš svojo usodo (?) je še posebej ganljiv.
Hvala ti ker si delila tok osebno in čustveno delo.
Pac usi bi mogli to pesem prebrat.
greetings,
springirl
2
ooo jst sem zelo ganjena!
Iskrena hvala za vse pohvale in res sem vesela da ti je moja pesem polepšala dan....love love love<3
Iskrena hvala za vse pohvale in res sem vesela da ti je moja pesem polepšala dan....love love love<3
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica