Hey! Se res opravičujem, ker toliko časa ni bilo novega dela, ampak tukaj zdaj KONČNO je! Uživajte in prosim, da komentirate, veliko bi mi pomenilo. Pa začnimo!

Zzzzzz! Tako ropota moja budilka po polički. Nekoliko še "skače". Mislim, da jo bo moral ati popraviti. Ampak me to ne mori najbolj. Niti dejstvo, da sem spet prepozno vstala in bo moj make-up ena spackarija. Niti to, da sem totalno zlimana in skoraj, da ne morem odpreti oči (resno, dobesedno). Niti to, da nimam zajtrka in, da moje najljubše kavbojke spet niso oprane. Če tako pomisliš, je to najslabše jutro. Morda za vas. Takšno je moje jutro skoraj vsak dan. Končno se premaknem iz postelje in prilezem do kopalnice. Nekaj vode si vržem v obraz. Verjemite, pomaga. Ampak ne danes. Ne meni. Nekoliko me prebudi, ampak sem še vedno zelllllllo zaspana. Vsedem se na školjko in opravim svojo "malo potrebo". Odlično, še menstruacijo sem dobila! Res je ne maram.
Potem si umijem obraz in zobe. Na hitro naredim make-up in lase počešem v čop. Prhljaj imam. Vsi vemo kaj je to? To so majhne bele pike, ki se ti pojavijo, če nisi dovolj spral šampona z las ali pa si jih nisi že dolgo umil. Kakorkoli, nadležna stvar! Moj čop ima precej gub, ampak se mi ga ne da popravljat. Potem grem spet v sobo in se preoblečem. Izberem prevelik pulover in raztegljive pajkice. Čisto moje počutje. Na hitro v torbo še zmečem zvezke in odhitim do čevljev. Če oni ne pridejo k meni, moram jaz na žalost k njim. Obujem se in oblečem, ter pohitim na avtobus. Klara me že čaka. Pomislim in se vsedem poleg nje. Predrami se in me debelo pogleda. Kaj, mar je tako čudno, če se usedeš poleg najboljše prijateljice? Oki, mogoče po včerajšnjem pogovoru. Po telefonu. Uzamem torbo s hrbta in jo položim na kolena.
Potem pa se Klari opravičim. Prinesla sem ji kartico na kateri piše "oprosti mi, sem največja budala, da sem se jezila nate". Meni je zelo všeč in všeč je tudi Klari. To sem delala sredi noči, zato sem bila danes zjutraj tako zaspana. Do šole se pogovarjava in pred šolo naju čaka Eva. Ko naju vidi skupaj je najprej presenečena, potem pa nama steče v objem in tako se objemamo do zvonca, ki ga zamudimo. Ampak nam je prav všeč. Cel pouk si še dopisujemo. Slepa Kovačova itak ne opazi. Zato so ure naravoslovja najboljše za dopisovanje. Čeprav ne razumem, zakaj poučuje naravoslovje, če je praktično slepa. Tam imaš cel kup majhnih zadevic (za katere ne vem imena, ker si vedno dopisujem in potem na hitro prepišem od Eve, ampak mislim, da to danes ne bo šlo, ker tudi Eva ne posluša (Kar je izredno čudno) in je preveč zaposlena z odgovarjanje na najina pisemca). Pač, Kovačova ni še nikoli nikogar kaznovala, čeprav je znano po celi šoli, da si vsi dopisujemo med urami in špegamo v prvo vrsto, ko smo vprašani. Je tudi pri vas tako? Saj pri nas je tako samo pri naravoslovju. Ostalim učiteljem je bolj pomembno kaznovati učence, zaradi dopisovanja, kakor, da bi dejansko opravljali delo za katerega so plačani (torej, da učijo). Mislim, da sem dovolj povedala o moji šoli za danes. Zato... Pa-pa!