Gledala sem v tla.
Pa ne, da bi bilo tam kaj zanimivega, razen madež od včerajšnjega gresa, nekaj čigumijev in celo nekaj mravelj (resno? že marca?!). Le nisem si upala pogledati navzgor, da ne bi tist fant (ne vem zakaj v mislih nočem nikoli izreči njegovega imena?) mislil, da ga gledam njega. In če bi dvignila pogled, bi definitivno pristal na njem. Težko je ne gledati njegovega prečudovitega obraza in svetlih las, če je kje v bližini. Zaradi njegove lepote, prijaznosti, ravno prave mere pameti, zabavnosti in vseh njegovih neštetih dobrih lastnosti nisem dvomila, da bo postal zelo popularen. Seveda bo všeč miljon puncam in - prvič, od kar sem se zaljubila vanj - sem se spomnila, da bo tudi njemu ena všeč. In to ne bom jaz.
Mrzlo me je spreletelo in ustavila sem se. Nato sem ugotovila, da je to verjetno čudno zgledalo (in se opomnila: itak te nihče ne gleda, sploh pa ne ON!), zato sem šla hitro naprej. Prinliževala sem se vratom in srce mi je razbijalo. Ko me bo pogledal ker bom šla pač mimo njih, ali se mi bo nasmehnil? Ali bo ostal brezizrazen? Verjetno brezizrazen. A nisem nekje na internetu prebrala, da so fantje v OŠ zelo sramežljivi in si ne upajo... Stop. Nisi mu všeč, pika.
Stopila sem mednje in skozi vrata. Upi so se razblinili. Ne samo da se ni nasmehnil, še pogledal me ni.
...
"Menda trenira nek street dance!" je rekla Ema. "A je torej beračica, a?" Punce so se zasmejale.
"Zakaj bo sploh prišla na šolo?" se je vprašala Maša. "Misli, da ji bomo dali več miloščine? Naša šola je prerevna, da bi presegla njene standarde." Še več smeha. Zakaj je to smešno? In, če nova sošolka trenira street dance?
"Jutri pride," je rekla Tija. "Bomo videle, kakšna je." Nekateri so ji mrmraje pritrdili.
...
Sedela sem v svoji klopi in mislila na Aljaža. S sošolci se je zabaval v kotu, kot da je on tu že od nekdaj in sem nova jaz. Stresla sem z glavo, da bi nehala misliti o njem, ker sem zadnje čase obsedena. Spet sem se posvetila zgodovini, saj popoldne nimam preveč časa za učenje. Vsak dan imam trening, in izbrana sem bila za predstavitev Urne Puščice, kar je ogromna čast. Pripravljati moram polurni govor in ga povedati zanimivo in doživeto, med tem moram neštetokrat na vse možne načine zadeti tarčo in, kar je najhujše, pripravljena moram biti na vsa vprašanja. Ki so, če pridejo iz ust katerega od fantov moje starosti, mnogokrat precej kočljiva. Že več tednov sestavljam spisek, s katerimi bi jih vljudno zabila nazaj, da bi ostali brez besed, pripravljam pa se tudi na povsem običajna vprašanja, kot so ali je strenljanje težko, obstajajo tekmovanja itd.
Spet sem se izgubila v mislih! Morala bi se učiti zgodovino. Torej, Krištof Kolumb je odkril Ameriko leta... 1246? Ne, a ni kasneje? 1446? Ne, 1492! Joj, prej bi se mogla začeti učiti! In ta dogodek je mejnik za... hm...
Vrata so se sunkovito odprla in skoznje je stopila punca, kakršne še nisem videla.
----------------------
upam da vam je vsec sam to kdaj je odkril ameriko sm dejnsko pozabla lol pa sem pol poguglala ker se nism mogla spomnt... drgac pa sori ker ste dolg cakal
lysm:heart: