Samo gledala sem lahko.
Njeni kodrasti lasje so ji na eni strani segali do ramen, na drugi pa so bili ravno tako dolgi, da si jih je lahko dala za uho. Bili so tako živo modri kot nebo na poletni dan, med njimi pa je imela roza pramene. Imela je temno rjave, a rahlo zelenkaste oči in drzen nasmeh.
Oblečen je imela prevelik moški plašč črne barve, pod njim pa je imela majico, polno napisov. A videti je bilo, kot da jih je napisala sama. Bili so sami pozitivni vzkliki, napisani z asimetrično pisavo v živih barvah. Njene kavbojke ki so ji bile malo preširoke, so bile navadno modre barve, a so bile zelo oguljene, in to zares, niso bile kot tiste, ki jih kupiš v trgovini in so umetno oguljene.
Njeni čevlji so bili nekdaj živo rdeči, a je to barvo prekril tanek sloj blata. Vezalke je imela odvezane, a se je zdelo, da tega sploh ne opazi. K njenemu stilu bi tako neverjetno pristajala kapa s šiltom, da ne bi mogla verjeti. Za to punco ni bilo boljšega izraza kot: ODŠTEKANA DO KONCA.
Njeno vedenje je pristajalo stilu. Ko smo jo motrili z odprtimi usti, si je svojo torbo, ki je bila vsaj na videz izdelana iz starih kavbojk, zavihtela čez ramena in rekla: "Hej! Zakaj strmite?" Zarežala se je in, ne da bi koga vprašala, vrgla torbo na mizo, čeprav sploh ni vedela, kdo tam sedi. Po naključju sem tam sedela ravno jaz.
Vse popularen punce so bile brez besed, kar je bilo zelo redko, zato bi morala uživati v trenutku. A sem tako kot vsi ostali gledala novo punco.
"Kako-kako ti je ime?" je vprašal Urh, razredni lepotec in menda naj bi bil še prijazen in zabaven. Japajade. Še nikoli ga nisem videla jecljati, a ga je prihod te punce presenetil kot vse, in očitno je imel toliko besed, da jih je trosil naokoli v še tako nepredvidenih situacijah."
Punca se je zastrmela vanj. "Zakaj to vsi sprašujejo?" je rekla. "Mislim, kako ti koristi, da veš ime? Razumem, če bi me vprašal, kateri je moj najljubši okus sladoleda, da bi šel lahko kdaj z mano na sladoled, ali pa..." Govorila je naprej, ker očitno ni opazila, kako zgrožene so postale popularne punce. Ker so ljubezen videle v vsem, so seveda mislile, da se punca spogleduje,a sem čutila, da se ne.
"... ali pa vprašal, če imam brata, da bi ga pozdravil, če bi ga srečal na cesti. Aja, imam ga, če te zanima. Enega, ki je star že petindvajset, in dvojčka. Pa še mlajšo sestrico, ki je mlajša samo dve leti."
Široko se je nasmehnila.
"Ampak - ime je pa tudi dobro vedeti, da te lahko na primer vprašam, če mi posodiš radirko," je rekel Urh. To je bila ena redkih izjav, pri katerih ni poskušal biti duhovit.
"Rabiš radirko?" ga je prijazno vprašala punca.
"Ne to je bil samo primer... Za to, zakaj moram vedeti tvoje ime-" Očitno ga je zmedla.
"Seveda bom povedala svoje ime." Zmajala je z glavo. "A ne bi bilo ful čudno, če ne bi?"
Vem, kaj so si mislile popularnice, pa mi ni bilo mar. Zagotovo so si mislile: Itak si ŽE ful čudna.
"Ime mi mi je Rea," je rekla punca.
------------------
a vam je vsec tak stil pisanja pa tko kt pisem? ne vem zakaj sm tok dolgo opisvalaa to punco ampak bi rada da spoznate kaka je...
ful mi je vsec njen karakter upam da tut vam pa da si pretstavlate kaka je...
pa hvala za vse komentarcke ful mi pomenjo, napiste kaj naj zboljsam
lysm