*roza* *b* Mačja porodnišnica *b* *roza*
Dragi moji Tatatatirci
Zgodile so se nove pustolovske reči, o katerih bi rad poročal. Štiri mucke so se rodile. A najprej sem vam dolžan opravičilo. Pomešal sem imena velikih muc. Že spet. A to se meni rado dogaja. Ni bila Neli v ‚blagosolovljenem stanju’. Mici je bila. A Neli je tista bolj pustolovska. To sem torej prav napisal.
Mici je bila že kar orenk hruškasta, ko jo je njena človekasta varuhinja pripeljala k meni na kratke mačje potičnice skupaj z njeno sestrico Neli. Nsmo vedeli, kdaj bo srečni dogodek, a slutili smo, da prav kmalu.
Zgodilo se je tako tiho in neopazno, da sploh nisem nič opazil. Človeška mačja varuhinja, ali kako bi temu rekli, je opazila. Ko je danes prišla po muci, ki sta bili čez vikend pri meni v mačjem hotelu, je opazila.
„Mici pa ni nič več hruška,” je rekla.
Tudi njen sin je opazil, ki je trenutno star 14 let.
„Kam pa je odložila ‚tovor’?” se je čudila. „Poiščimo ga.”
Šli smo pogledat kar pod posteljo v sobi. Tam spodaj si je Mici izbrala mačje skrivališče že takoj v četrtek, ko sta muci prišli v mačji hotel. Že takrat se mi je zdelo to malo čudno. Kot da je muca Mici že tedaj odločila, da bo tule mačja porodnišnica. Tale mačji brlog pod našo posteljo se ji je menda zdel veliko boljši od tistega tam daleč v Rakeku, kjer sicer stanujejo. Človekinja ji je tam spodaj postlala s staro odejo, nato pa smo lahko samo čakali, kaj bo.
In res! Pod posteljo, v gnezdecu iz starih odej, je nekaj migalo. Nekaj malega, kosmatega, črnobelega. Veliki muci sta namreč obe zgoraj črni in spodaj beli. Take so najbrž tudi štiri male puhaste kepice pod posteljo. Videl jih sicer še nisem zares, ker so se šele pravkar rodile. Najbrž prav to noč. Najbrž bom moral počakati kak teden, ali kolikor pač traja, da se mladim muckam odprejo očki. Tedaj bodo najbrž prišle izpod postelje raziskovat širni svet.
Človeška varuhinja je sicer danes nameravala odpeljati veliki muci nazaj domov v Rakek. A ni računala na to, da se bo ‚mačji paket’ tako hitro odprl. Tako bode sedaj vsa mačja družinica ostala tu še nekaj dni. Mici bo imela nekaj dni mačje porodniške. Mladih komaj rojenih muck pač ne moreš kar takoj naložiti v avto in nekam peljati. Saj tudi mlada človeška mamica, ko rodi dojenčka, ima še nekaj dni počitka v porodnišnici. Torej ga ima lahko tudi muca ki rodi.
Mlade včeraj rojene mucke so zdaj še skrite globoko v poltemi mačjega brloga pod posteljo. Če dobro pogledam, vidim kako v poltemi nekaj miga, včasih pa tudi zacvili s takim visokim tonom, da se zdi skoraj kot ptičje čivkanje. Mici jih pride vsake toliko podojit. Zato jih jazd seveda nisem še zares videl. Ko bodo prišle ven, pa bom lahko natančneje poročal, kakšne so.
Aha, zdajle je mama od prijatelja uspela pogledati dovolj globoko pod posteljo. Trije mladički so, je povedala. Dva od teh sta menda že rezervirana. Se pravi, neka njena prijateljica se je menda že zmenila, da vzame dva mladiča. Ko bosta že dovolj stara, da bosta spregledala seve in še pozneje, ko se ne bota več dojila, vsekakor.
Torej, kje smo že ostali? Aja, pod posteljo. Se pravi naslednje novice pridejo, ko bodo uapele prilezti izpod postelje.
Mačji pozdrav (mijav) pošilja
*i* Poni *i*
Dragi moji Tatatatirci
Zgodile so se nove pustolovske reči, o katerih bi rad poročal. Štiri mucke so se rodile. A najprej sem vam dolžan opravičilo. Pomešal sem imena velikih muc. Že spet. A to se meni rado dogaja. Ni bila Neli v ‚blagosolovljenem stanju’. Mici je bila. A Neli je tista bolj pustolovska. To sem torej prav napisal.
Mici je bila že kar orenk hruškasta, ko jo je njena človekasta varuhinja pripeljala k meni na kratke mačje potičnice skupaj z njeno sestrico Neli. Nsmo vedeli, kdaj bo srečni dogodek, a slutili smo, da prav kmalu.
Zgodilo se je tako tiho in neopazno, da sploh nisem nič opazil. Človeška mačja varuhinja, ali kako bi temu rekli, je opazila. Ko je danes prišla po muci, ki sta bili čez vikend pri meni v mačjem hotelu, je opazila.
„Mici pa ni nič več hruška,” je rekla.
Tudi njen sin je opazil, ki je trenutno star 14 let.
„Kam pa je odložila ‚tovor’?” se je čudila. „Poiščimo ga.”
Šli smo pogledat kar pod posteljo v sobi. Tam spodaj si je Mici izbrala mačje skrivališče že takoj v četrtek, ko sta muci prišli v mačji hotel. Že takrat se mi je zdelo to malo čudno. Kot da je muca Mici že tedaj odločila, da bo tule mačja porodnišnica. Tale mačji brlog pod našo posteljo se ji je menda zdel veliko boljši od tistega tam daleč v Rakeku, kjer sicer stanujejo. Človekinja ji je tam spodaj postlala s staro odejo, nato pa smo lahko samo čakali, kaj bo.
In res! Pod posteljo, v gnezdecu iz starih odej, je nekaj migalo. Nekaj malega, kosmatega, črnobelega. Veliki muci sta namreč obe zgoraj črni in spodaj beli. Take so najbrž tudi štiri male puhaste kepice pod posteljo. Videl jih sicer še nisem zares, ker so se šele pravkar rodile. Najbrž prav to noč. Najbrž bom moral počakati kak teden, ali kolikor pač traja, da se mladim muckam odprejo očki. Tedaj bodo najbrž prišle izpod postelje raziskovat širni svet.
Človeška varuhinja je sicer danes nameravala odpeljati veliki muci nazaj domov v Rakek. A ni računala na to, da se bo ‚mačji paket’ tako hitro odprl. Tako bode sedaj vsa mačja družinica ostala tu še nekaj dni. Mici bo imela nekaj dni mačje porodniške. Mladih komaj rojenih muck pač ne moreš kar takoj naložiti v avto in nekam peljati. Saj tudi mlada človeška mamica, ko rodi dojenčka, ima še nekaj dni počitka v porodnišnici. Torej ga ima lahko tudi muca ki rodi.
Mlade včeraj rojene mucke so zdaj še skrite globoko v poltemi mačjega brloga pod posteljo. Če dobro pogledam, vidim kako v poltemi nekaj miga, včasih pa tudi zacvili s takim visokim tonom, da se zdi skoraj kot ptičje čivkanje. Mici jih pride vsake toliko podojit. Zato jih jazd seveda nisem še zares videl. Ko bodo prišle ven, pa bom lahko natančneje poročal, kakšne so.
Aha, zdajle je mama od prijatelja uspela pogledati dovolj globoko pod posteljo. Trije mladički so, je povedala. Dva od teh sta menda že rezervirana. Se pravi, neka njena prijateljica se je menda že zmenila, da vzame dva mladiča. Ko bosta že dovolj stara, da bosta spregledala seve in še pozneje, ko se ne bota več dojila, vsekakor.
Torej, kje smo že ostali? Aja, pod posteljo. Se pravi naslednje novice pridejo, ko bodo uapele prilezti izpod postelje.
Mačji pozdrav (mijav) pošilja
*i* Poni *i*
Moj odgovor:
Izgubljena
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Anoreksija pa to
Živjo, torej sem punca stara 16 let in obiskujem drugi letnik gimnazije. Sicer je minilo že kar nekaj let od takrat, ko sem sa na ta forum na zadnje obrnila, ampak sem trenutno čisto izgubljena. Že kar nekaj let se soočam z motnjami hranjenja - natančneje anoreksijo. Pojavlja se mi v valih, prvi daljši je trajal kakšno leto (11/12 - 13 let) in pa zdaj od konca 1. letnika. Vmes sem imala tudi kako krajše obdobje, seveda pa na pridobljeno "znanje" o hrani in njenih vrednostih nisem nikoli povsem pozabila. Zavedam se mojega problema. Menim, da sem se problema in kako hudo je postalo zavedala šele pred kratkim. Zlomila sem se v jok v središču trgovine, pred atijem, ker sem se počutila pod prevelikim pritiskom. Želim se ozdraviti. Izbrisla sem si vsa družabna omrežja, zdaj pa je nastopila nova težava. V šoli imamo plavanje prisotnost mora biti 50% - 5/10 plavanj. Sama ob misli na to, da bi morala v kopalkah stati pred ogromno skupino punc in profesorjev občutim veliko nelagodje. V preteklosti so mi punce že govorile, kako sem suha, da imam dobro postavo in s tem, da bi se moje telo spreminjalo in bi se njim potem zdela premalo vredna imam velike težave. Menstruacijo sem izgubila zaradi premalo hranjena, to pa je ponavadi razlog zakaj lahko izpustimo polovico terminov. Hvaležna bi bila, če ima morda kdo kakšen nasvet, kako lahko dobim kako potrdilo in ali je to sploh možno, da se plavanju, dokler ne pričnem svojega telesa bolje sprejemati izognem.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.