Nazadnje smo ostali čez noč. In Lukas je bil na isti poti kot mi. Ugh. Vso noč sem se premetavala po ležišču, razmišljala sem o tisti čudni viziji. Gospodar senc... Ne ravno najbolj domiselno ime toda, tip me je strašil. “Kako to misliš nedomiselno ime?!” Poskočim, saj se v moji glavi oglasi njegovo sikanje. “Moje ime je strašljivo! In mogočno!” V moji glavi je in lahko mi bere misli? Kot da do zdaj ni bilo dovolj slabo. “Nisi precej vljudna veš to?Če bi spoznala mojo moč, bi v strahu zbežala!” Njegov glas je postal jezen in sikajoč. “Ne bojim se te.” V mislih mu odvrnem. Njegov glas postane skoraj ne snoven, kot da bi ga razneslo na tisoče majhnih delcev. “Oh, hoho! Pa bi se me morala!” Sence me zagrabijo in kot nemočna lutka se dvignem.
Uspem osvoboditi eno roko, ter začnem s svojim mečem sekati po senčnih lovkah. Preveč jih je bilo.
Amari:

Zaradi hrupa, sem mislila da je že jutro, toda ko sem odprla oči sem videla le temo.
Ni bila nočna tema, ko sem pogledala gor, nisem videla zvezd. Stegnila sem roko, da bi otipala okolico, nemogoče bi bilo, da je sredi noči taka tema. Zmrazilo me je, niti centimetra pred samo nisem videla.
Zato sem se osredotočila na tip in sluh. Prisluhnila sem zvoku ki me je zbudil in z grozo ugotovila da sem slišala Kaiine krike.
Takrat se je tema razkadila. Nedaleč stran je stala Kai, v rokah je držala svoja zlata meča. Toda Kai, ni izgledala kot Kai.
Njeni lasje so bili črni plameni, z modrimi prameni, ki so se hladno lesketali. Oblečena je bila v ohlapna oblačila, okrašena z ozvezdji, ki so počasi drsela po blagu. Stala je pri miru, le sence okoli nje so se zdele kot da se premikajo.
Ko se je obrnila proti meni sem ugotovila, da je nekaj narobe. Njene beločnice, so bile črne, kot tista tema prej, razen njenih šarenic. Ena je bila modra, druga pa zlata.
Počasi je stopala k meni, zarežala se je. Toda to ni bil tisti sarkastičen nasmeh, ki sem ga poznala, ta je bil povsem neznan in zloben. Dvignila je enega od mečev, zdaj je bila čisto blizu mene.

Kai:

Bilo je grozno. Panika me je zajela, ko sem izgubila nadzor. Borila sem se za svoje telo, medtem ko je smeh Gospodarja senc odmeval vse okoli mene. Takrat sem ugotovila kaj se dogaja. Korakala sem proti Amari. Z dvignjenim mečem.
Preplavila me je jeza, ne morem izgubiti Amari. Ona je bila edina, ki mi je vedno stala ob strani.
To mi je zbistrilo misli. Uprla sem se temi in Gospdarju senc ter vzdihnila svež nočni hlad.
“Kai...” Nazadnje sem videla Amarijin zaskrbljen pogled, nato sem se pa zgrudila po tleh.

Camilo:

Predramil sem se iz spanca in videl grozljiv prizor. Kai je stala and otrplo Amari, meč je imela dvignjen. Je bila res morilka?
Strahoma sem opazoval. In nazadnje spoznal, da sploh ne gledam Kai. To ni bila ona. Vedel sem kako je cenila Amari. Hip za tem, sem opazil sence, ki so se plazile okoli nje.
Meč se je začel spuščati, ko so sence nenadoma zbledele,Kai je pa padla na tla.
Ni bila več oblečena v plašč, ki ji je prej visel s hrbta, ampak v svoja navadna oblačila.
Amari jo je objela in stisnila k sebi. Toda Kai se ni premaknila. Stopil sem do njiju,olajšano sem videl da Kai diha, toda njeno dihanje je bilo šibko in plitvo.

Ta del je prišel malo prej, ker med počitnicami ne bom mogla pisati. Pričakujte še del ali dva do nedelje.:grin::wink::heart:
Zanima me še, če želite da napišem kak blog o svoji zgodbi. Vem, da veliko PILovk in PILovcev piše take bloge in nočem za nikomer ponavljati. Prosim napišite v komentarje.
Lepo se imejte! :heart::heart::heart: