Amari:

Kai je bila še vedno nezavestna. Že tri dni! To je bilo tri dni preveč. Pozorno sem spremljala njeno stanje, namestili smo jo v senčen, toda topel kotiček. Brez njenih šal, se je svet zdel siv. Lukasu je bilo nerodno in ves čas se je opravičeval, večino časa se je družil z Kylanom. Nobenega od njiju še nisem videla tako živahnega kot drug ob drugem.
Camilo je bil nenavadno tiho. Tudi on je dodal malo zabave k vzdušju, zato so se dnevi zdeli le bolj nezanimivi.
Le še en pust dan. Vsak trenutek me je skrbelo, kaj se bo zgodilo s Kai.
Odpravila sem se spat. To je bil še najzanimivejši del dneva.
Takoj ko sem zatisnila oči, so se pred mano pojavile Starešine.
“Ugh, končno si zaspala.” Regna je s svojimi prašičjimi očmi buljila vame. “Kai se nam ne zdi dovolj odgovorna za te novice.” Theis je hladno spregovorila , “V njene misli je preenostavno vdreti.”
Če bi bil to kdo drug kot Starešine, bi mu grozila z bodalom.
“Ne pogovarjajmo se zdaj o njej! Pomemnejše novice imamo.” Quirintus si je popravil rokav svojega oblačila. “Najrž te zanima kaj se je zgodilo tisto noč. Gospodar senc, je naredil dogovor s zmajem Chothiephysom. Tudi kralj in kraljca prostorčasa sta. V veliki nevarnosti ste.
Iz Nebes pošiljamo skupino petih najboljših bojevnikov. Verjetno pridejo jutri. Tudi drugi svetovi delajo isto. Lukasa in Reidara ste verjetno že spoznali.”
Kralj in kraljica prostorčasa? Gospodarja senc smo najbrž spoznali ko je obsedel Kai, to vse je njegova krivda. Plačal bo.
Nerodno se ozrem proti Starešinam. “Mhm, ja, Lukas je z nami.”
Vprašujoče me pogledajo, na srečo Hildingr nadaljuje. “Na vaši trenutni lokaciji počakajte na okrepitve.” Upam, da okrepitve ne bodo čakale na nas. “To je to dekle, lahko se zbudiš.” Nenavadno je bilo slišati Senanov glas, običajno je govoril le, ko je bilo nujno potrebno.
Odprla sem oči, bilo je že jutro. Sanjski čas je bil nerazumljiv. Toda pomembneje, Kai je bil buden. Težek kamen se mi je odkotalil od srca “Kai!”

Kai:

Ko sem se zbudil, me je glava neznosno bolela. Parkrat sem spremenil obliko, da bi olajšal bolečino. Komaj sem se spominjal tistih dogodkov. Niti želel se jih nisem spomniti.
Več kot pol naše poti sem nezavesten in neuporaben, zdaj pa še škodljiv. Mogoče bi se moral v tistem jezeru utopiti, kot je Gospodar senc nameraval.
Zdrznil sem se ko je Amari planila name in me objela. Vesel sem je bil, a skrbelo me je, da izgubim nadzor nad samo. “Kai!” je vzkliknila. S krivdo sem jo pogledal. “Amari, skoraj bi te ubil...” Žalostno me je pogledala. “ To nisi bil ti, Kai. Gospodar senc je bil.”
Ostra bolečina mi šine po glavi. “Je kdo rekel moje ime?” Zamegli se mi pred očmi, ampak ostanem pri zavesti. “Amari, ne izgovarjaj njegovega imena.” Za sabo zaslišim šum, olajšano zavzdihnem, ko vidim da je le pošat.
V bojevanju pošasti sem veliko boljši kot v opravičevanju. Zagrabim svoji sablji in kot mačka šinem za njen hrbet in jo zabodem. Iz rane se zacedi čudna zelena tekočina. Pošast me z zadnjimi močni popraska po roki, nato se pa nemočno zgrudi na tla. “Krvaviš.” Od nikoder se pojavi Camilo in pokaže na mojo roko. “Eh, nič takega. Sem že prestal hujše.” Še vedno osuplo gleda v mojo roko in vpraša, “Tvoja kri je zlata?” Skomignem. “Če ti temu tako praviš. Mi ne rečemo kri, ampak ichor. Vaš ni zlat?” Zmedeno me gleda. “Ne... Naša kri je oranžna.”
Strese z glavo. “To zdaj ni pomembno. Kaj je bilo tisto pred štirimi dnevi? Si v redu?”
Nisem prepričan, toda zdi se mi, da štirje dnevi niso malo. “Štirje dnevi?! Ni to veliko časa? Preveč časa!?” Amari si popravi prstana na sredincih. “Vseeno je, tukaj moramo ostati še do jutri. Vsi svetovi pošiljajo okrepitve. Starešine pravijo, da smo v veliki nevarnosti.”
Starešine? Pošiljajo vse te okrepitve, da mi me nadzirali? Kdorkoli iz Nebes bi me z veseljem pokončal. “Koliko sem zamudil?!” Camilo je gledal isto presenečeno kot jaz. “Tudi jaz ne sledim.”


Naslednji teden ne bom ničesar objavljala, ker gremo na počitnice. Upam pa, da uživate v tem delu.:grin::heart::blush: