Ta del posvečam moji zvesti bralki #Stefi2. Stefi, hvala ker mi s svojimi drobnimi, a čudovitimi komentarji vsakič polepšaš dan. <333
___________
Amely je za nekaj trenutkov ostala brez besed. “Mama…?” ji je na koncu uspelo izdaviti. Ženska je le pokimala. V očeh so se ji začele nabirati solze. Solze ganjenosti, veselja in žalosti.
Nekaj trenutkov sta samo stali in se gledali. Nobena od njiju ni vedela kaj naj stori. Končno je slednja le spregovorila: “Kako… kako čudovita si postala,” nato je nekoliko v zadregi nadaljevala: “Te…lahko objamem?”
Amely ni vedela kako naj odreagira. Konec koncev je bila ženska, ki je stala pred njo zanjo še vedno popolna tujka. Po drugi strani pa… Je bila njena mama.
Nemo je pokimala. Mama se ji je počasi približala in jo nekoliko negotovo objela. Amely nekaj trenutkov sploh ni vedela kaj naj stori, slednjič pa ji je objem vrnila.

Tako sta stali objeti druga ob drugi in Amely je objemala toplina, ki je že dolgo ni čutila. Njeno srce se je po dolgem času lahko spet umirilo in za trenutek si je lahko odpočila. V objemu svoje mame.
Kate je po licu stekla solza. “Ne morem verjeti,” je rekla, “po dolgem času spet objemam svojo hčer.” Amely je ob tej izjavi zabolelo srce. Res je. In ona je prvič stala v objemu svoje matere.
“Žal mi je;” je rekla Kate kakor, da bi vedela o čem razmišlja.


“Si vedela, da bom prišla?” je vprašala Amely med tem, ko je s svojo mamo hodila po stopnicah do njenega stanovanja.
Po objemu s svojo mamo se je počutila nekoliko pomirjeno, vseeno pa je hotela razjasniti še nekaj stvari. In… Vedno, ko je pomislila, da je ženska, ki hodi pred njo njena mama jo je obdal čuden občutek. Njena edina mama je g. Howston. A to je bila preteklost… Treba se je bilo soočiti s sedanjostjo.

Kate je pokimala. “Ja,” je rekla, “včeraj me je poklical gospod Howston in mi povedal, da boš prišla.”
Gospod Howston… Vedno je mislil na vse. Kdo bi vedel kaj se bi zgodilo, če ne bi naredil tega?

Potem sta vso pot molčali. Kate je vodila Amely po dolgih stopnicah in hodnikih dokler le nista prispeli do vrat. Kate je iz žepa vzela ključ in jih odprla.
Stopili sta v skromno, a lično in lepo urejeno stanovanje.
Hodnik je vodil v glavni prostor, ki ga so sestavljali kuhinja, lesena miza z dvema stoloma ter kavč, ki je stal ob steni. Okno, na katerem so visele ročno izdelane zavese z rožami je razkrivalo pogled na mesto in vrvež na njem. Videlo se je, da Kate ne zasluži ogromno, je pa skrbna gospodinja
V hodniku so bila še tri vrata. Verjetno so to bile kopalnica ter soba za Kate in… Njenega sina…

Amely se je nekoliko živčno začela ozirati naokoli. Prej je bila tako obremenjena s srečanjem z mamo, da je skoraj pozabila, da ima še brata. Je bil sploh doma? Ga bo danes spoznala?
Začela so se ji pojavljati različna vprašanja in v želodcu jo je stisnilo. Ni vedela zakaj, a želela si je, da brata danes ne bi spoznala. Preveč bi bilo zanjo in… Bala se je kako jo bo sprejel.
Kate je opazila njeno zadrego. Nasmehnila se je, morda nekoliko živčno.. “Ni ga doma,” je rekla, nato pa dodala: “Sedi. Mislim, da bi se morali pogovoriti o marsičem.” Pokazala je na kavč in Amely je sedla nanj, Kate pa poleg nje.

Nekaj časa sta molčali, nato pa je slednja spregovorila: “Preden ti začnem kar koli razlagati ti moram najprej povedati nekaj o Jamesu.”
Amely jo je začudeno pogledala: “Ga poznaš?”
Kate je skrivnostno pokimala. “Mislim, da še ne veš, da je tvoj brat.”
____________________
Hejjj!
Po dolgem času se vam spet javljam, da vam povem, da sem še živa in da je vse v redu z mano. :)

Uf, pa mi je uspelo napisati nov del. Če vam povem po pravici mi je bilo tega najtežje sestaviti skupaj. Pač kr nism vedla kko naj opišem dogodek, ko se Amely sreča s svojo mamo. In to prvič v življenju (če ne štejemo tega, ko se je rodila)... Sama (na srečo) s takimi dogodki nimam izkušenj in upam, da jih tut n bom mela hahah. Ugalvnm ja, povjte kko se vam zdi ta deu in če je usaj prbližn dobr napisan.

Morm vm povedat, da se bližamo koncu moje zgodbe!! Js sm tok happy! Pač to bo prva mal bl zahtevna zgodba k jo bom tut dokončala u mojm lajfu! Sam še tko prbližn trije deli bodo. Pa ne se bat, mam že novo zgodbo načrtovano am zaenkrat vam še nč ne povm.

Rada bi se zahvalla usm k ste komentiral prejšnje dele in čeprov nisem na vse komentarje odgovorila, sem jih prebrala in so me ress razveselil. Hvala vm!

Ne morm vrjet sam še 4je dnevi do šole! Kera bedaa!!!! Zaka so počitnce tok hit minle??? Zakajjj?? Povjte miii!! Hahah, mislm, da bo bolš, če vam neham težit.

Mejte se lepo, izkoristte te zadne dneve k jih še lahko. Upam, da vs ne zalije v poplavah (jp, baje prhajajo nove) :/ pa upam, da bo z vami vse ok. Zj bom pa res nehala kr je tole moje nakladanje že skor dalše od zgodbe hahah.

Cawciii