5. POGLAVJE

Everly naslednjih nekaj dni (vsaj tako je sklepala) ni bila pozorna na čas. Nekajkrat so v sobo prišli zdravilci, hitro odšli in se čez nedoločen čas spet vrnili. Nekajkrat so ji zamenjali sobo, ni vedela zakaj. Včasih je v sobi zagledala Ric-a ali Gerald-a, ampak se nista poskusila pogovarjati z njo. Začuda se niti Ric ni naslajal nad njeno nenaravno prijaznostjo, ko sta imela pogovor. Upala je, da je pozabil.

Večino časa je spala. Spanec brez sanj. Razen en dan, ko je brez konkretnega razloga sanjala čokoladne svizce, ki so jo lovili z meter dolgimi korenčki. Ni iskala skritega pomena v tem.

Počasi je začenjala čutiti, da se ji stanje izboljšuje. Zdravilci so svoje delo opravili skoraj popolno. Pritisk v glavi, ki ji je toliko časa kvaril spanec, se je prenehal po nekaj obiskih. Rane na prsih ni želela pogledati. Izučilo jo je, da svojih poškodb nikoli ne sme gledati, če to ni življenjsko potrebno.
Ampak vedela je, da se celi. Zacelila se je veliko hitreje, kakor običajnim ljudem. Ne. Ni smela razmišljati o tem.

Potrkalo je na njena vrata in Gerald je brez vprašanja vstopil. Uh, kako je sovražila ta obraz. Če bi lahko premaknila roko in mu izdolbla te lešnikove oči ...
"Poglej no Everly, budna si."
"Oh, Gerald, punčica mojega očesa."
Čeprav jo je zabolelo v prsih ob besedah, se je potrudila vesti vzvišeno, nepoškodovano.
"Sarkazem? Vidim da si že bolje."
Rahlo se mu je nasmehnila brez humorja.

Usedel se je na bližnji naslanjač. Izgleda pogovora še ni konec …
"Ja, tisti fant … Alaric, kako že?"
"Hebe."
Rahlo je privihal ustnice.
"Dobro je skrbel zate."
Nelagodno se je presedla. Nič je ni zabolelo.
"V redu."
Gerald kar ni odnehal.
"Veš, zelo sta si podobna …"
Everly je zamomljala nekaj, kar bi lahko bila pritrditev ali pa kletvica.
"Tudi on je izgubil …"
"Ne."
Obraz se ji je pordečil.
"Želel sem samo …"
"Utihni."
Glas se ji je nehote zlomil.
"Ev … Ne rabiš se pretvarjati …"
"UTIHNI!"

Iz pljuč ji je posrkalo ves zrak in poskusila je zahlastati, ampak ni se več zavedala svojega telesa. Ničesar več se ni zavedala. Rana na prsih se ji je odprla in zakričala je. *i* Ne.*i* Črnina ji je prebodla oči.

*b* ALARIC *b*
Bog, zakaj je bilo tukaj notri tako vroče?!
Alaric se je prestopil in skoraj z glavo udaril v lesen steber. Ups.
Želel si je umreti. Tukaj. Zdaj. V tem preklemanem gostišču, ki še ni bilo seznanjeno z načini hlajenja. Mislim, karkoli?! Ventilatorji?
Bil je maj, ampak vreme je bilo še vedno neznosno vroče.

Opotekel se je in se zleknil na star lesen stol, ter se pridružil pogovoru za naključno mizo. Niso se zmenili zanj.
Nasproti njega je sedel moški s temnimi, na kratko pristriženimi lasmi. Obraz je imel tako razpraskan in krut, da je Alaric hitro odvrnil pogled od njega. Na njegovi desni je sedela ženska, ne bi mogla biti starejša od osemnajstih let. Temno rjava koža se ji je od potu bleščala, karamelni kodri pa so ji ležerno padali na ramena. Mogoče je trenutek predolgo strmel vanjo. Spokojno ga je pogledala in v njenih očeh je zaznal blesk modrosti. Nasmehnila se mu je in tisti trenutek je izgledala veliko starejša.
Moški z razbrazdanim obrazom (od zdaj naprej ga bo klical Veliki A), ju je za trenutek ošinil s pogledom, ampak se ni pustil motiti. Ostalim za mizo (med katere so spadali še trije moški in ženska v zgodnjih tridesetih), je naprej razlagal nekakšno anekdoto.

Dekle ga je postrani pogledalo in pomignilo krčmarju.
"Eno veliko pivo za tegale."
Ric je poskusil ugovarjati, da je premlad, da bi pil, ampak se je krčmar že obrnil stran. Poleg tega ni hotel užaliti dekleta.
"Torej … Si nov v mestu?"
Dekle mu je ležerno oplazilo roko in se premaknilo bližje k njemu.
Pogoltnil je.
Nikoli ni znal z ženskami. Ja, veliko se jih je v domači vasici plazilo za njim, ampak nikoli ni še, no … Bil z žensko.
"Ja, pravzaprav. Pred kratkim sem prišel na … iskat službo."
Ni ji mogel povedati resnice. Kako bi se odzvala, če bi ji rekel, da je prišel urit najmogočnejšo bojevnico v kraljestvu? Dvomil je, da dekle pozna Everly, ampak vseeno … Ne bi tega sprejela z nasmeškom na obrazu.

"Moje ime je Mellie. Tvoje?"
"Alaric."
Dekle se je pomaknilo še bližje k njemu, da je lahko razločno videl njene oči. Bile so zelene barve. Ne, čakaj, modre. Ne, bile so rjave. Ni znal razločiti barve njenih oči. Ves čas so se spreminjale iz ene v drugo.

Ne samo to. Tudi barva njenih las se je spreminjala. Kot, da bi se sončna svetloba igrala z njegovim vidom. To bi še lahko verjel, če ne bi bili zdaj lasje svetli, nato temni in rdeči.
Počasi se je za ped odmaknil od dekleta.
Rahlo se je nasmehnila, kot da jo to spreminjanje veseli.
Počasi se ji je začela spreminjati tudi barva kože.
Iz lepe rjavkaste, se je spremenila v mlečno belo lepotico. Nato v barvo kave in prisegel bi lahko, da je bila za trenutek njena koža prosojna.
Pomežiknil je in dekle je bilo spet normalno. Kaj za …

Ni izgledalo, kot da je kdo drug v krčmi to videl.
Alaric je poskusil vstati, ampak ga je nekaj prikovalo na stol. Ne glede na to, kako se je trudil, ni mogel odvrniti svojega pogleda od njenih ustnic. Žametnih, kremastih, čvrstih …
*i* Ne, zberi se. *i*

Dekle se je premaknilo bližje k njemu. Njegova sapa se je prepletala z njeno. Ni se umaknil. Ko so se njene ustnice čisto počasi dotaknile njegovih, ga je zapustil razum. In to dobesedno.
Nekaj trdega ga je udarilo po glavi in tik preden sta se dekletov in njegov jezik prepletla, se je umaknila.

Alaric se je podrgnil po sencih. Ni ga bolela glava, nihče ga ni udaril, nihče ga niti pogledal ni.
"Kaj za …", je zašepetal pri sebi.
"Kdo si?"
Takrat je vseh pet parov oči za mizo pogledalo njega.

Mellie ni bilo nikjer med njimi.

V kočo je takrat planil mlad fant, mlajši od Alarica.
"Alaric Windsor?!"
Počasi je dvignil roko in vstal. Kolena so se mu še vedno šibila, še vedno je čutil okus njenih ustnic, vanilije, na svojih.
V naslednjem trenutku pa je na vse pozabil.

Fant je zdrvel proti njemu in ga močno stisnil okoli pasu.
V solzah ihtenja, je razločil samo eno besedo.
*i* Brat. *i*

Alaric je padel na kolena.

~Hej!
Tole je bil nov del, upam, da vam je bil všeč (kakor vidite, počasi razkrivam informacije o naših glavnih junakih).
Svoje mnenje lahko pustite v komentarjih, tako pohvale kot kritike (da vem, kje se izboljšati), so vedno dobrodošle.
Hvala za branje!~
-dragon girl