In res sem prišel. Čez sedem mesecev sem izgubljen stal na hodnikih strunjanske gimnazije. Pripovedoval bi vam, kako sem se izgubil, ko sem iskal fizikalni laboratorij in kako sem spoznal prvega prijatelja, s katerim se še danes druživa tudi izven pouka, ampak za to zgodbo to menda ni tako pomembno.
Navsezadnje ste namreč verjetno tu, da bi slišali o njej, mar ne?
Dobivala sva se na hodnikih. Tako se tega rad spominjam, čeprav je napihnjeno. Dobivale so se namreč zgolj najine oči. Prvič sem jo po informativnih dneh in nekaj obupno detajliranih analizah šolske galerije na spletni strani videl, ko sem čakal na pouk pred učilnico za kemijo na eni tistih zguljenih klopi, na katerih se pred začetkom pouka božajo novi pari. Zanima me, če se klop kdaj počuti enako, kot se jaz, ko gledam Tinkaro in Ožbeja.
Stopila je skozi vrata in bila je videti ... drugačna. Morda je bila le drugačna od ideala, ki sem si ga ustvaril v svoji glavi in ki sem ga videl na informativcih, ko je laskala mojim očem v obleki moje najljubše barve. Tudi dolge kodre je posekala. Ti so mi bili mogoče zdaj bolj všeč, saj niso več spominjali na Jakcov čudežni fižol. In ne razumite me narobe, ostalo mi ni bilo nič kaj manj všeč. Poznate tisti občutek, ko greste k frizerju in vam odstriže pol las, potem pa s cmokom v grlu zadržujete solze, ko se pogledate v ogledalo? Običajno na koncu vzljubite novo pričesko, vsaj jaz jo. Tako nekako sem se počutil ob pogledu nanjo. Bolj kot sem jo gledal, več metuljčkov se je prebilo vanjo. Kako sploh pridejo tja noter? In kako izgledajo? Moji so zagotovo modrini, ki se ujemajo z njeno obleko.
Še vedno se spomnim, kaj je imela takrat oblečeno. Njena majica in čevlji so bili olivno zeleni, presekal pa jih je kontrast navadnih modrih kavbojk. Pod ramo je nosila usnjeno torbo z zvezki, če pa si se s pogledom premaknil naprej po sklepih, si na roki zagledal tri zapestnice. Ostalega nisem uspel sprocesirati.
Ošinila je moje oči in to je bilo to. Nato se je v spremstvu sošolcev odpravila na drug konec hodnika. Ne vem, kaj sem pričakoval. Katarzo ali katastrofo, mogoče evforijo? Nič od tega ni bilo. Upal sem, da me bo vsaj pozdravila, ali kako drugače nakazala, da se me spomni. Takrat sem si mislil, da se je zaradi naglice samo delala, da me ne pozna. Zdaj vem, da se ona tega ne spomni. Tudi prvega srečanja se ne. Niti tretjega, niti desetega.
Drugih zato ne bom omenjal. Raje bi vam prihranil čas do takrat, ko vse postane relevantno bolj ali manj tudi zanjo. Čeprav dvomim, da sem bil jaz kadarkoli kdo, ki bi ga imela za relevantnega v njeni glavi.
Takoj po božičnih počitnicah so šolo poplavili letaki, ki so dijake vabili na avdicijo za Romea in Julijo. Kako prikladno.
Navsezadnje ste namreč verjetno tu, da bi slišali o njej, mar ne?
Dobivala sva se na hodnikih. Tako se tega rad spominjam, čeprav je napihnjeno. Dobivale so se namreč zgolj najine oči. Prvič sem jo po informativnih dneh in nekaj obupno detajliranih analizah šolske galerije na spletni strani videl, ko sem čakal na pouk pred učilnico za kemijo na eni tistih zguljenih klopi, na katerih se pred začetkom pouka božajo novi pari. Zanima me, če se klop kdaj počuti enako, kot se jaz, ko gledam Tinkaro in Ožbeja.
Stopila je skozi vrata in bila je videti ... drugačna. Morda je bila le drugačna od ideala, ki sem si ga ustvaril v svoji glavi in ki sem ga videl na informativcih, ko je laskala mojim očem v obleki moje najljubše barve. Tudi dolge kodre je posekala. Ti so mi bili mogoče zdaj bolj všeč, saj niso več spominjali na Jakcov čudežni fižol. In ne razumite me narobe, ostalo mi ni bilo nič kaj manj všeč. Poznate tisti občutek, ko greste k frizerju in vam odstriže pol las, potem pa s cmokom v grlu zadržujete solze, ko se pogledate v ogledalo? Običajno na koncu vzljubite novo pričesko, vsaj jaz jo. Tako nekako sem se počutil ob pogledu nanjo. Bolj kot sem jo gledal, več metuljčkov se je prebilo vanjo. Kako sploh pridejo tja noter? In kako izgledajo? Moji so zagotovo modrini, ki se ujemajo z njeno obleko.
Še vedno se spomnim, kaj je imela takrat oblečeno. Njena majica in čevlji so bili olivno zeleni, presekal pa jih je kontrast navadnih modrih kavbojk. Pod ramo je nosila usnjeno torbo z zvezki, če pa si se s pogledom premaknil naprej po sklepih, si na roki zagledal tri zapestnice. Ostalega nisem uspel sprocesirati.
Ošinila je moje oči in to je bilo to. Nato se je v spremstvu sošolcev odpravila na drug konec hodnika. Ne vem, kaj sem pričakoval. Katarzo ali katastrofo, mogoče evforijo? Nič od tega ni bilo. Upal sem, da me bo vsaj pozdravila, ali kako drugače nakazala, da se me spomni. Takrat sem si mislil, da se je zaradi naglice samo delala, da me ne pozna. Zdaj vem, da se ona tega ne spomni. Tudi prvega srečanja se ne. Niti tretjega, niti desetega.
Drugih zato ne bom omenjal. Raje bi vam prihranil čas do takrat, ko vse postane relevantno bolj ali manj tudi zanjo. Čeprav dvomim, da sem bil jaz kadarkoli kdo, ki bi ga imela za relevantnega v njeni glavi.
Takoj po božičnih počitnicah so šolo poplavili letaki, ki so dijake vabili na avdicijo za Romea in Julijo. Kako prikladno.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuuuul dobra zgodba! Tak pisateljski stil imaš, ki bralca potegne v branje. Tudi zgodba drugače je ful zanimiva.... Res je *b*the best*b*.
Lp Twiggy
Lp Twiggy
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cudovito cudovito nimam pripomb 🩷🩷
0
irmatonks
hvala <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mene potegne noter. Tvoj stil opisovanja je prelep. Občutek imam, da berem pravo knjigo. Res mi je všeč. Zelo zasanjano in zaljubljeno.
0
irmatonks
res ti hvala, taki komentarji mi ogromno pomenijo :'D
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ZAKI JE TO TOK KJUT IN POCUKRANO AMPAK TKO NE PREVEČ SAM UNO AAAAHHHAHHFHHFUHUDFHPNCUHPVIRFU0MVTQCUOHZPVMUN no ja zlo krasno uglaunem <3
u glavi mi ta skrivnostna oseba (sori če si že napisala kk ji je ime-šlo mi je iz glave(al pa sploh nikol ni blo tam, če še nisi napisala xD)) zgleda kot una...joj kk se kliče...esperanta?? aaa ne gugl pravi da je esmeralda :) no prou tko mi zgleda u glavi<3
pa mam filing da je ful sweet
pa also mam filing da je tale tip star(ejši) ko to piše in da je punca že umrla??? help kaj je z mojimi možgani :')
pa nevem mogoč bi blo bojš če bi u 4.odstauku na koncu napisala moji so zagotovo modri nevem pač bol smislno se mi sliši??
uuuuhhh tisti :sparkles:kako prikladno:sparkles: na koncu got meeeee<33333
uglaunem krasno gre, ful tk skrivnostno in zanimivo pa komi čakam da zvem zaka se kliče punce pišejo o ljubezni :)
bajjj<33
u glavi mi ta skrivnostna oseba (sori če si že napisala kk ji je ime-šlo mi je iz glave(al pa sploh nikol ni blo tam, če še nisi napisala xD)) zgleda kot una...joj kk se kliče...esperanta?? aaa ne gugl pravi da je esmeralda :) no prou tko mi zgleda u glavi<3
pa mam filing da je ful sweet
pa also mam filing da je tale tip star(ejši) ko to piše in da je punca že umrla??? help kaj je z mojimi možgani :')
pa nevem mogoč bi blo bojš če bi u 4.odstauku na koncu napisala moji so zagotovo modri nevem pač bol smislno se mi sliši??
uuuuhhh tisti :sparkles:kako prikladno:sparkles: na koncu got meeeee<33333
uglaunem krasno gre, ful tk skrivnostno in zanimivo pa komi čakam da zvem zaka se kliče punce pišejo o ljubezni :)
bajjj<33
0
takileh komentarjev sem pa vedno najbolj vesela! res hvala! ime ti ni šlo iz glave, nisem ga še omenila (i think so). ostalega pa ne bom komentirala, da ne bo spoilerjev :)
tisti modrini so pa vrsta metuljev, tisti ta modri xD
še enkrat, res ti hvala, da si si vzela čas in napisala tale paragrafček :D
tisti modrini so pa vrsta metuljev, tisti ta modri xD
še enkrat, res ti hvala, da si si vzela čas in napisala tale paragrafček :D
Moj odgovor:
Niki8
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Problem
dan
mene zanima kaj naj ce imam res veliko dlak na roki pac res velik in nevem a si jih naj brijem al ne ker me je res sram. z vosku pa si jih ne bom
mene zanima kaj naj ce imam res veliko dlak na roki pac res velik in nevem a si jih naj brijem al ne ker me je res sram. z vosku pa si jih ne bom
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.