Zbudim se... v nebesih? Seveda ne, sveta nebesa! Ja, očitno se mi res blede, da sem zamenjala bolnišnično sobo za nebesa. Soba je sterilno bela in sinja. Nato se spomnim, zakaj sem tukaj, ker me desna podlaht zaskeli, kot bi mi vanjo zarili kaktus! Ko bolečina pojenja, se začnem ozirati po sobi z nekaj praznimi posteljami. Na moji nočni omarici je vrč z vodo, ob omarici pa stol, na katerem sta obešena moja izletniška torba in jopič. Pomislim, da ne bo nikoli več tak kot prej, ker ima rokav razcefran tako, da ga nikoli ne bom mogla zašiti. Pa tudi oblit je z temno, strjeno krvjo.
Nenadoma se vrata odprejo in v sobo stopi medicinska sestra. O, zanimiva pojava! Ste že kdaj videli medicinsko sestro, ki se oblači v Goth stilu? Mislim, črna oblačila (ta ima sicer belo uniformo), je črno naličena (plus umetne trepalnice in ustnice), nekaj kovinskih uhanov v vsakem ušesu (ti precej cingljajo). Toda pogleda me z umirjenim nasmeškom."Budna si. Spij nekoliko vode. Nadomestiti moraš izgubi krvi, zaradi tega si se včeraj sesedla", reče, jaz pa s privoščim ponujeno vodo in se počutim bolje. Z kotičkom očesa opazujem mladenko, ki mi pojasnjuje dogodke včerajšnjega dne: " Reševalci so te ob pol štirih pripeljali sem, nezavestno z precejšnjo izgubo krvi, Oskrbeli smo ti poškodbo. Dobro, da si bila cepljena proti Tetanusu! Tvoj suknjič pa je ni dobro odnesel!" zmaje z glavo, ko si ogleduju raztrganino na njem. "Morda bi ga vseeno poskusili oprati. V redu?" me vpraša.
Pomislim. In odvrnem: " Nima smisla, ne morem ga več zašiti, da bi ga nosila. Vzela... Obdržala ga bom." Sestra se rahlo začudi, a vseeno ga odloži. Preden odide, pove, naj pritisnem na gumb nad posteljo, če kaj potrebujem. Oddahnem si in razmišljam. Barbecueova ne bo zadovoljna, zanima me pa odziv Ruthen in njenih sledilk. Ruthen me ne mara. Ne vem zakaj!!
Saj ima vse (in še več), pa se spravlja name! Dobro, saj ne da me zanimajo kičasti okraski, nakit, sponke, uhani in druge modne muhe, ki jih nosi in me smeši, češ da ne vem kaj je v modi! Toda pravzaprav se mi smili. Jaz in ona sva edini v celem internatu Beril Popovške (dekliški internat), ki ne dobiva pisem najinih staršev. O mojem življenju in zgodovini trenutno nočem govoriti, za njene pa vem, da jo obsipavajo z denarjem na računu, pisem ji ne pišejo, med poletjem jo tete peljejo v obmorske hotele in podobno, z njenimi roditelji pa nima stika. Jaz se z drugimi sošolkami nisem ujela dobro.
Nenadoma zaslišim trkanje vztrajne sorte in v sobo vstopi moški z aktovko. "Pišeš se o'Connor? Rad bi te intervjujal za revijo Svobodni V Divjini. Se strinjaš? Aja, lahko me kličeš Parker!" Parker govori, kot bi poslušal dež! Vprašam ga: "O čem pišete v vaši reviji? Zanjo še nisem slišala." Parker pojasni: "Revijo izdaja družba, ki pomaga divjim živalim po najboljših močeh, kot na primer, da poskuša ustavljati streljanje trofej, farme velikih mačk, trgovanje z slonovino, iztrebljanje, ohranjanje habitatov, čiščenje plaž in trudijo se tudi ustaviti cirkuse z živalmi in ... razpustiti živalske vrtove. Si kdaj pomislila, kako bi se počutila, če bi vse dni preživela v majhni kletki z vodo, hrano in posteljo? Ljudje jih spuščamo v pekel!"
Strmim v prazno. Za te grozote slišim prvič. Brez besed sem. Z razredom sem si včeraj ogledala zapor, pekel. Pogledam resnega Parkerja in odgovorim:" Dala bom izjavo".

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Po intervjuju mi medicinska sestra pove, da moram tu prespati. Parker mi je pustil brezplačen izvod revije, ki jo zdaj pazljivo pregledujem. V njej piše več o tem, kar mi je pojasnil. Opiše tudi vrnitve živali v divjino iz cirkusa, spodbuja ljudi, naj donirajo za ogrožene slone in žirafe v Afriki, pojasni tudi težave z plastiko in o grozljivem živalskem vrtu na Tajskem, kjer hirajo opice in velike mačke. Ne razumem, kako toliko ljudi ne ve za te katastrofe. Moja najljubša rubrika je imenovana ZAMAHNITE Z RDEČO ZASTAVO! Opisuje proteste proti lovljenju za trofeje in podobno. Spomnim se oči JAGUARJA, ki si je želel svobode.
Nasmehnem se. Vsaj iz kletke mu je uspelo priti.

Med branjem zaspim.


https://www.bornfree.org.uk/take-action

Hej! Mogoče je malo bolj dolgočasen del, a ima pomemben namen! Od všečkov je odvisno, če zgodbo nadaljuem!

Lp, Čupa Lahko malo poguglate, kaj je Jaguar!