Hej!
Pa sem napisala nov del. Uživaj v branju!
Ko končaš, napiši kako se ti zdi, ter klikni like!
Lp,
Super sister
~~~~~~~~~~~~~~~
"Prav si imela," je pretreseno rekel oče.
Grace je dobila cmok v grlo.
"Oči," je začela, a besede so se zataknile nekje za jezikom.
"Kaj je? V jamo morava."
"Saj veš! Jama je zakleta, niti slučajno da grem spet not…"
"Kaj pa, če levi razcep vodi kam drugam?" je vprašal oče. Vedno ima pravi razlog, da obvelja njegovo.
In seveda Grace na to ni imela več nikakršnega uporniškega stavka.
Skupaj sta se odpravila v jamo, kobre pa pustila zunaj. Ko sta prišla do razcepa, sta zavila levo.
Hodila sta uro in pol.
"Oči?" je previdno začela Grace. "Kaj pa, če, saj veš, tudi ta pot ne vodi nikamor?"
Oče je skomignil z rameni. No, vsaj tako je predvidevala Grace, saj je bilo v temi, ki jo je hranila jama, težko razbrati poteze drugih oseb.
"Malo potrpi," ji je oče vlival upanje. "Zdi se mi, da v tem prehodu nisem prvič …"
Z roko je podrgnil po steni, kot bi želel otipati brazde, ki so nastale na apnencu.
Ker Grace ni vedela kako naj se odzove na očetove besede, je še sama storila isto.
In res je otipala nekakšne vrezane poslikave.
"Oči!" je razburjeno vzkliknila.
"Mm?"
"Čutiš? Risbe!"
"Saj! Zato se mi je zdel ta kraj znan …"
"Ampak potipaj to!"
Oče je stegnil roko, ter zatipal tri vrste valovčkov, ter puščico, ki je kazala naprej po poti.
"Grace, saj veš kaj to pomeni?"
Vedela je. To pomeni, da je naprej po poti morje.
In res sta čez 15 minut prišla do peščene obale.
"Kaj zdaj?" je vprašala Grace.
"Vidiš tisto zaveso bršljana?"
Grace je pokimala.
"Pojdi skoznjo, ter povleci za vrv."
"In kaj se bo potem zgodilo?" je delno z znaimivostjo, delno s prestrašenostjo vprašala.
"Boš videla."
Grace je stisnila pesti, ter še previdno odpravila po spolzkih skalah do zavese. Razgrnila je težki bršljan, ter se znašla v zatohli votlini. Trajalo je nekaj trenutkov, potem pa je na tleh poleg svoje desne noge zagledala vrv. Močno je povlekla, a ni pričakovala, da mora vleči s tako silo. Na vse pretege se je trudila, a reč je iz votline potegnila šele po 10 minutah silnega napora. Ta 'reč' je bila majhna piratska jadrnica.
"Wooooow!" je dahnila Grace. Jadrnico je pobožala po trupu.
Na lesenem trupu je bil ognjeno rdeč napis Grace 19, pod njim pa Grace 19 pluje na Rdečih Valovih.
"Rdeči valovi," je dahnila Grace. Čeprav ji ti dve besedi še nikoli nista prišli na uho, sta ji bili nekako znani. Nek preblisk iz starih spominov. Mora se pozanimati. Vprašala bo katerega od očetovih popotnikov, saj oče ponavadi ni bil tak, da bi takoj vse povedal. Iskal je namige, ter pustil, da človek sam odkrije bistvo reči.
"Kako bi jo rada preizkusila," je šepetaje dejala Grace. Oče ji ni nikoli pustil jadrati, in to ji nikakor ni bilo všeč.
Že je stegnila nogo, da bi se okrcala, a njen trenutek je prekinil zaskrbljen glas.
"Grace?" jo je klical oče. "Je vse v redu s tabo?"
Grace je jezno prhnila, a oče je ni slišal.
"Je," je rekla, ter splezala ven. "Prihajam."
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~