Če bi učiteljica za naravoslovje kdaj povedala kaj pametnega, bi se svet podrl. Ves čas samo mrmra nesmisle in govori, kako zelo so živali ogrožene. Nekoč je Tyana (ko še ni bila izdajalka, ki se druži z žabami) učiteljici povedala v obraz, da je neumna. Ta pa jo je samo gledala kot največje čudo tega sveta. Fora je tudi v tem, da je ravno prišla s fakultete, zato nima pojma, kaj bi s frocovjem v našem razredu. Fantje so zelo kmalu pogruntali (poudarek na kmalu: deset minut prve ure, ko nas je ona začela učiti), da ne bo naredila nič, pa če bi šola zagorela. Začeli so se zafrkavati, ona pa je še naprej govorila tja nekam v tri krasne. Potem se je zelo kmalu (spet poudarek na kmalu) ura naravoslovja spremenila v edino uro v tednu, ko smo lahko stali na stolu, plesali kongo ali pa skakali skozi okno in učiteljica ni nič rekla.

Danes ni bila izjema. Takoj, ko je zazvonil zvonec so se fantje začeli dreti in nastal je Kaos z veliko začetnico. Edini fant, ki se ni pretepal, je bil Isaac, tih fant zatopljen v knjige. Vedno mi je bil všeč (ampak ne na čuden način) ker je bil umirjen in v ozadju. Kot jaz, kadar nismo pisali spisov, se pogovarjali o filmih, knjigah ali svojih sanjah.

Ravno včeraj sem pogledala nov film, The maze runner. Prisežem, da poleg Gospodarja prstanov, Piratov s Karibov, Razcepljenih, Mulan in Iger lakote boljšega še ni bilo. Pač (vem da je čudno) ampak všeč mi je, da so sami fantje in Teresa, ker SOVRAŽIM pocukrane punce, ki samo kričijo in se delajo lepe. In iskreno, Newt mi je všeč. Uradno je postal eden izmed mojih petnajstih fantov.

AMPAK:
https://i.pinimg.com/originals/57/31/95/573195a058a07181c1fab551a86adebe.jpg

TOČNO TAKO! TA SLIKA OPISUJE MOJA ČUSTVA! DOBESEDNO VSI LIKI IZ KNJIG, KI JIH LJUBIM SO (ENA) MRTVI (DVA) GEJI (TRI) IZMIŠLJENI (ŠTIRI) ZELOOOOO DALEČ STRAN (PET) STAREJŠI OD MENE (ŠEST) MLAJŠI OD MENE.

To sem premišljevala med naravoslovjem, ko je do mene prišel Isaac. Takoj mi je v glavo šinilo vprašanje: ZAKAJ? Ampak sem se zadržala, da tega nisem izrekla naglas. Nisem kruta, ljudje.
"Hej, Ayda," je rekel. Ne vem, zakaj sem bila presenečena, da je vedel moje ime. Saj sva skupaj hodila v šolo že sedem let.
"Hej!" sem rekla. "Očitno imaš tudi ti rad knjige."
Prikimal je in pomignil na mojo knjigo, ki sem jo imela odprto čez zvezke. Rožnato sem zardela. Seveda je bila odprta prav na strani, kjer Newt umre, jaz pa sem čez nalepila listek z napisom ČE UMRE ŠE EN LEP FANT PRISEŽEM DA BOM UBILA NEKOGA. Seveda. "Kaj bereš?"
"Amm... Zaton iz serije Labirint," sem rekla in mu pokazal platnico. Nasmehnil se je. "Saj vem, da je vsaki misleči punci, ki rada bere, všeč Newt."
Spet zardevanje.
"Amm..." Preprosto nisem vedela, kaj reči na to.
"Si gledala film?" me je vprašal in še preveč jasno je bilo, da se ob moji zadregi zabava.
"V bistvu ne. Samo prvi del, potem pa so prišli okuženci z bliščem in nisem mogla več." Zakaj točno sem mu to povedala?
"Veš, jaz tudi ne. Samo knjige berem," je rekel in pomignil na knjigo v svoji roki. Igre lakote. Je lahko še bolj popoln? Zdrznila sem se ob tej misli in se vprašala, kdaj mi je Isaac postal všeč. In... O, ne... Newt je dobil ime po Isaacu Newtonu. ISAACU. AAAAAAAAAAAA!

Potem je zazvonil zvonec in po glavi mi je začela hoditi le ena misel: Zakaj sva govorila o knjigah? In jaz sem začela to temo. Rezultat: zguba sem.