Piše:Cuteyland
Deroč slap ju je nesel v novo jezero. Bili sta prestrašeni saj nista vedeli kako globoko je jezero. Lahko bi bilo preplitvo in bi se poškodovali. Naenkrat se je ozračje popolnoma spremenilo. Nič več ju ni skrbelo. Ko sta končno padli v jezeru sta zaslišali prelepo pesem. Nista se ji mogli upreti zato sta kot omamljeni zaplavali proti izvoru. Pesem je prihajala iz prelepe rože. Ko sta bili samo če pet metrov oddaljeni od nje je omamljenost izginila. Roža se je spremenila v ogromozansko hobotnico ali nekaj takega s lovkami in opičjim obrazom. Oči so se ji svetile rdeče lovke pa so se stegovale proti njima in jih poskusile ujeti. Naenkrat se je Queenie pognala proti dnu jezera. Amari jo je zgroženo pogledala saj je zašla v velike težave. Pošast jo bo ujela. Potem je ugotovila da Queenie plava proti zvitku ki leži na skali čisto blizu pošasti. Ni vedela kaj naj nared, kako naj ji priskoči na pomoč. Pomolila je v zrak in upala na pomoč tiste skrivnostne ženske ki jima piše. Takoj za tem je pred njenimi očmi zaplaval majhen rdeč mehurček in potem odplaval proti neki čudni korali. Lahno se je zaletel vanjo in korala se je zasvetila. Takoj zatem se je pošast obrnila tja. Amari se je posvetilo da jo mora zamotiti tako da bo imela Queenie prosto pot. Začela je zganjati velik trušč in tepsti po skrivnostnih koralah. Močneje kot je udarila bolj se je korala zasvetila. Kmalu so se vse lovke obrnile proti njej in morala se jim je izmikati. Bila je že zelo utrujena ko je skozi vodo zasekal močan sunek svetlobe. Prihajal je od zvitka ki ga je Queenie držala v rokah. Takoj ko je zvitek zasvetil se je poskusila skriti ampak bila je prepozna. Ena od pošastinih lovk je že drvela proti njej. Amari je z vso silo tolkla po koralah ampak ji ni uspelo preusmeriti pošastine pozornosti. ''Očitno pošast varuje zvitek'' je končno pomislils. Ko je spet pogledala proti Queenie je bila ta še ujeta v lovkah te stražne pošasti. Ko je gledala Queenie kako se zvija v počastinih lovkah ki jo tesno stiskajo jo je preplavila jeza. Z roko je zarezala po vodi in nekako zakurila eno od pošastinih lovk.Bila je presenečena ker je sejanski ustvarila ogenj v vodi. Lovka je pošasti takoj odpadla in v trenurku je zrastla nova. Amari je spet zamahnila in zakurila lovko ki je stiskala Queenie. Lovka jo je izpustila ampak ni morala pobegniti saj je komaj dihala zaradi močnih prijemov pošastinih lovk. Šepreden ji je uspelo splavat za tri metre stran jo je pošast znova ovila z eno od lovk. Amari je ugotovila da to nebo rešitev. Potem se je spomnila enega res bednega filma ki ga je morala pogledati ker je tako želela mama. V filmu so premagali pošast tako da so udarili njeno čibko točko. Ampak kaj bi lahko bila..... Amari je zagledala kristalček na sredini čela morske pošasti. Udarila je z roko skozi vodo in poslala ognjeno puščico naravnost tja. V trenurku ko se je puščica dotaknil kristalčka se je pošast razblinila. Neka čudežna sila je izčrpano amari povlekla na breg jezera. Zanjo je pripeljala še Queenie. Obe sta bili zelo utrujeni. Amari se je obrnila h Queenie ki je kar zaspala na obali. ''Za minutko zaprem oči potem pa....'' Si je rekla in že zaspala.
Se nadaljuje...
_________________________________________________________________________
ILYASSSM. Stay awesome. Stay sweet. And dont forget to be nice to each other:hugging:
Bye-bye:kissing_heart::wave:
Vasa cuteyland:doughnut:
Deroč slap ju je nesel v novo jezero. Bili sta prestrašeni saj nista vedeli kako globoko je jezero. Lahko bi bilo preplitvo in bi se poškodovali. Naenkrat se je ozračje popolnoma spremenilo. Nič več ju ni skrbelo. Ko sta končno padli v jezeru sta zaslišali prelepo pesem. Nista se ji mogli upreti zato sta kot omamljeni zaplavali proti izvoru. Pesem je prihajala iz prelepe rože. Ko sta bili samo če pet metrov oddaljeni od nje je omamljenost izginila. Roža se je spremenila v ogromozansko hobotnico ali nekaj takega s lovkami in opičjim obrazom. Oči so se ji svetile rdeče lovke pa so se stegovale proti njima in jih poskusile ujeti. Naenkrat se je Queenie pognala proti dnu jezera. Amari jo je zgroženo pogledala saj je zašla v velike težave. Pošast jo bo ujela. Potem je ugotovila da Queenie plava proti zvitku ki leži na skali čisto blizu pošasti. Ni vedela kaj naj nared, kako naj ji priskoči na pomoč. Pomolila je v zrak in upala na pomoč tiste skrivnostne ženske ki jima piše. Takoj za tem je pred njenimi očmi zaplaval majhen rdeč mehurček in potem odplaval proti neki čudni korali. Lahno se je zaletel vanjo in korala se je zasvetila. Takoj zatem se je pošast obrnila tja. Amari se je posvetilo da jo mora zamotiti tako da bo imela Queenie prosto pot. Začela je zganjati velik trušč in tepsti po skrivnostnih koralah. Močneje kot je udarila bolj se je korala zasvetila. Kmalu so se vse lovke obrnile proti njej in morala se jim je izmikati. Bila je že zelo utrujena ko je skozi vodo zasekal močan sunek svetlobe. Prihajal je od zvitka ki ga je Queenie držala v rokah. Takoj ko je zvitek zasvetil se je poskusila skriti ampak bila je prepozna. Ena od pošastinih lovk je že drvela proti njej. Amari je z vso silo tolkla po koralah ampak ji ni uspelo preusmeriti pošastine pozornosti. ''Očitno pošast varuje zvitek'' je končno pomislils. Ko je spet pogledala proti Queenie je bila ta še ujeta v lovkah te stražne pošasti. Ko je gledala Queenie kako se zvija v počastinih lovkah ki jo tesno stiskajo jo je preplavila jeza. Z roko je zarezala po vodi in nekako zakurila eno od pošastinih lovk.Bila je presenečena ker je sejanski ustvarila ogenj v vodi. Lovka je pošasti takoj odpadla in v trenurku je zrastla nova. Amari je spet zamahnila in zakurila lovko ki je stiskala Queenie. Lovka jo je izpustila ampak ni morala pobegniti saj je komaj dihala zaradi močnih prijemov pošastinih lovk. Šepreden ji je uspelo splavat za tri metre stran jo je pošast znova ovila z eno od lovk. Amari je ugotovila da to nebo rešitev. Potem se je spomnila enega res bednega filma ki ga je morala pogledati ker je tako želela mama. V filmu so premagali pošast tako da so udarili njeno čibko točko. Ampak kaj bi lahko bila..... Amari je zagledala kristalček na sredini čela morske pošasti. Udarila je z roko skozi vodo in poslala ognjeno puščico naravnost tja. V trenurku ko se je puščica dotaknil kristalčka se je pošast razblinila. Neka čudežna sila je izčrpano amari povlekla na breg jezera. Zanjo je pripeljala še Queenie. Obe sta bili zelo utrujeni. Amari se je obrnila h Queenie ki je kar zaspala na obali. ''Za minutko zaprem oči potem pa....'' Si je rekla in že zaspala.
Se nadaljuje...
_________________________________________________________________________
ILYASSSM. Stay awesome. Stay sweet. And dont forget to be nice to each other:hugging:
Bye-bye:kissing_heart::wave:
Vasa cuteyland:doughnut:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup:Super del super zgodbe!:heartpulse:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jej! O MEGA! PAČ FULLLLLLLLLLL DOBRA ZGODBA! NIMAM BESED! VAV!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok si velik napisala
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatelji
Ojla,
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.