...Zbudila sem se v bolnišnici nič mi ni bilo jasno. Vsa zmedena sem kričala »Sall!? Sall?!« šele po tem sem se vsega spomnila. Žalostno a hkrati jezno sem pogledala skozi okno in tam je bil ptička, ki sta se igrala. Jutranji žarki so me bodli v oči a nisem nehala gledati skozi okno. Obšla me je misel da sem ostala brez brata. Zdaj sem pogledala skozi vrata in zagledala zdravnika ta je rekel »no upam da si bolje!« je s prijaznim glasom in nasmehom rekel in povedal da sem se le malo udarila v glavo ko sem padla. Pokimala sem in vprašala »Doktor je moj brat tu?« ta mi je odgovoril »žal ne.« pokimala sem mu in on je odšel »kdaj bom lahko odšla?« sem ga še vprašala a ga ni bilo več zato nisem dobila odgovora. Pogledala sem okoli sebe in na stolu zraven neuporabljene infuzije zgledala svoje stvari. Hitro sem vstala in pograbila oblačila in telefon. Odhitela sem do WC-ja se hitro preoblekla in spravila telefon v žep. Vrnila sem se v sobo ter ugotovila da sem pozabila denarnico. Segla sem po njej a me je temnopolta roka prijela za zapestje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
cool
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dobra zgodba, a imam manjšo, dobronamerno kritiko, če te ne moti.
Tudi sama sem pisateljica in mi je to na začetku tudi predstavljalo velik problem, a poskusi opisovati čustva. Saj jih že, ampak malo bolj. Naprimer, dekletu je ravno umrl brat, o bolečini ki jo preživlja bi lahko napisala cel spis.
Naprimer: Šele tedaj sem se zares zavedala kaj se je zgodilo. Iz pljuč mi je posrkalo zrak in nisem si mislila da bom še kdaj dihala. Solze so mi napolnile oči, ni jih bilo možno zadržati. Ulile so se kot potočki. Poskusila sem si dopovedovati, da jokanje ne bo spremenilo ničesar, moj brat je mrtev in tisti ki mu je to storil, bo grdo plačal.
To je le osnutek, lahko moj nasvet upoštevaš, lahko pa ne, ampak jaz se že 1 leto ubadam z resnim pisanjem (pišem 4 zgodbe:sweat_smile:) in bi ti rada le pomagala.
Drugače si pa na zelo dobri poti, sklepam da je to tvoja prva zgodba (?) in v resnici niti ni tako slaba. Pravzaprav mi je bila zelo všeč, ker rdečo nit imaš, zdaj pa se še drži po njej ;)
Če želiš lahko prebereš tudi mojo zgodbo, morda boš videla kaj hočem povedati s tem "opisovanjem".
Tukajle je link do prvega dela ;):
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/ogenj-in-led
Sicer pa komaj čakam na naslednji del, saj bi se iz tega znala preleviti svetovna uspešnica:laughing::wink:
Tudi sama sem pisateljica in mi je to na začetku tudi predstavljalo velik problem, a poskusi opisovati čustva. Saj jih že, ampak malo bolj. Naprimer, dekletu je ravno umrl brat, o bolečini ki jo preživlja bi lahko napisala cel spis.
Naprimer: Šele tedaj sem se zares zavedala kaj se je zgodilo. Iz pljuč mi je posrkalo zrak in nisem si mislila da bom še kdaj dihala. Solze so mi napolnile oči, ni jih bilo možno zadržati. Ulile so se kot potočki. Poskusila sem si dopovedovati, da jokanje ne bo spremenilo ničesar, moj brat je mrtev in tisti ki mu je to storil, bo grdo plačal.
To je le osnutek, lahko moj nasvet upoštevaš, lahko pa ne, ampak jaz se že 1 leto ubadam z resnim pisanjem (pišem 4 zgodbe:sweat_smile:) in bi ti rada le pomagala.
Drugače si pa na zelo dobri poti, sklepam da je to tvoja prva zgodba (?) in v resnici niti ni tako slaba. Pravzaprav mi je bila zelo všeč, ker rdečo nit imaš, zdaj pa se še drži po njej ;)
Če želiš lahko prebereš tudi mojo zgodbo, morda boš videla kaj hočem povedati s tem "opisovanjem".
Tukajle je link do prvega dela ;):
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/ogenj-in-led
Sicer pa komaj čakam na naslednji del, saj bi se iz tega znala preleviti svetovna uspešnica:laughing::wink:
0
hvala ti za komentar poskusila bom upoštevati tvoj nasvet
no drugače pa (kaj pa če brat ni umrl)
no drugače pa (kaj pa če brat ni umrl)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
čimprej novi del ._.
ta je ful dober :joy:
ta je ful dober :joy:
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)