*b*Raven*b*
V enem tednu sem se približno ustalila. Nicole, Kate in Tara so bile izredno prijazne in živahne, ravno družba, ki sem jo potrebovala. Najbolj sem se zbližala a Taro, pri skoraj vseh predmetih sva sedeli skupaj, klepetali med odmori.
Poskušala sem biti čim bolj neopazna. Kar mi je v večini uspevalo. Vse do ponedelka 11. novembra, kar je bilo točno en teden po mojem prihodu.

S prijateljicami smo malicale na šolskem dvorišču. Sedele smo pod japosnko češnjo. Katie je poskušala nasmejati Nicole, a ji ni najbolje uspevalo. Nicole je bila v večini mirna in tiha. Imela je rjave valovite lase in sive oči, a ne mrzle sive, temveč tople. Bila je prerokinja, imela je vizije. Majhne, za zdaj še nepomembne, ne samo o prihodnosti, temveč tudi o preteklosti. Vsaj tako mi je Tara razložila.
Nisem bila povsem prepričana, zakaj je bila Nicole tako obupana, vedela sem samo, da je imela fanta s katerim sta se zadnje čase precej prepirala. Nenadoma me je Tara prijela za roko in me potegnila na noge. Odpeljala me je drugam, tako da naju Katie in Nicole nista mogli slišati. Tara je pokazala na črnolasca, ki se je nečemu smejal s svojimi prijatelji. Videti je bil prijazen.
»To je Rick. Ravnokar se je razšel s svojo punco Valerie.« Pokazala je na drugo stran dvorišča, v skupino deklet. Kazala je dekle, ki je imelo zlate valovite lase, iz zgornje polovice las je imela spreteni dve kitki iz glave, ostalo pa se ji je spuščalo po ramenih. Bila je oblečena v šolsko uniformo, tako kot vsi ostali. Nosila je kristalčkaste viseče uhane in ljubko ogrlico. Nosila je maskaro in lipglos, tako kot vsa druga dekleta. Njene oči so bile v barvi sivke. »Valerie je najbolj bopularna, najlepša in ena najnesramnejših deklet na šoli. Trenutno nima fanta in to mislim izkoristiti. Rada bi čim prej vprašala Ricka za tmenek, ampak ne vem, kako. In ne vem, če bom zdržala do valentinovega. Upam, da bo letos tudi božični ples tako kot vsako leto.« Tara je zavzdihnila.
»Vsi imajo radi plese, gotovo ga bodo priredili.« Objela sem Taro, ki je izgledala, da se bo zdaj zdaj zjokala. »Greva nazaj h Katie in Nicole.« Tara je ponovno pokimala, ni več izgledala tako nesrečna. Odpeljala sem Taro nazaj k japonski češnji in usedle sva se zraven preostalih dveh. Obe sta se smejali in s Taro nama je vzelo ogromno energije, da sva jih spravili v resnost in ju vprašali, kaj je bilo tako smešno.

Začelo se je bližati koncu odmora. Vstale smo in se napotila proti naši naslednji učilnici. Nenadoma se je Nicole zamajala.
»Vrti se mi,« je rekla in se oprijela Katie. Nenadoma se je zvrnila na tla, nezavestna. Cela šola je strmela v nas.

~ ~ ~ ~

Preostalo dopoldne je Nicole preživela v ambulanti. Po kosilu sva je s Taro vrnili v sobo, Katie pa je imela trening odbojke.
»Tara?« sem jo vprašala po dolgi tišii, ki se je vila med nama.
»Hm?« Videti je bilo, da se je šele zdaj prebudila v resničnost.
»Jaz grem v knjižnico,« sem rekla.
»Okej.« Prikimala je. Bila sem razočarana. Upala sem, da bo rekla, da bi šla zraven. »Jaz bom verjetno zdruščino na mostu, ko boš prišla nazaj,« je še dodala. Pokimala sem in vstala. Čez šolsko uniformo sem oblekla svojo usnjeno jakno in se odpravila v šolsko stavbo.

Poravnala sem svoje rdeče – črno karirasto kratko krilo in se zazrla v svoje noge. Oblečene sem imela črne prosojne žabe, del šolske uniforme, in precej lepe črne usnjene škornje. Vstopila sem in se napotila naravnost v knjižnico. Bilo je precej toplo, zato sem slekla jakno pod katero sem nosila belo srajco z dolgimi rokavi in navadno črno kravato, tako kot pri vsaki šolski uniformi. Pobrskala sem po polici, dokler nisem naletela na knjigo s črno platnico. Na njej je bila narisana vrana. Njen naslov je bil *b**i*Prepovedana magija*i**b* Bila je ista knjiga, kot sem jo imela doma, a sem jo pozabila vzeti s seboj. Odprla sem jo na točno določeni strani, kjer je bil naslov: *i*Magija mrtvih*i* Prebrala sem jo. Opazila sem, da so bili pri veliko napačnih stvareh napisani popravki. Bilo je čudno, ker v originalu tega ni bilo. V svojo knjigo sem popravke naredila jaz. Pa še to gotovo narobe. Knjigo sem vrnila na polico in izvlekla telefon. Za vsak slučaj sem jo slikala.

Na poti nazaj sem se skoraj zaletela v Katie.
»O, hej! Bi lahko prosim Tari sporočila, da ne bom mogla iti z njimi do mosti?« me je prosila.
»Ja, seveda, boma in se nasmehnila.
»Hvala.« Katie je bila še vedno oblečena v odbojkarska oblačila; oprijete izredno kratke črne hlače, kratko rjavo majico in ščitnike za odbojko. Videti je bilo, da je šla nekaj iskat, saj je v roki držala torbo.
»Ni problema.«
Katie je stekla proti telovadnici. Odšla sem po stopnicah in ven. Deževalo je. Lahko bi si z magijo ustvarila dežnik, a se nisem hotela razkriti. Stekla sem čez drvorišče in skozi mali park do dijaškega doma. Ko sem končno odprla vrata sobe, je bila Tara še tam. Oblečena je bila v lep turkizno svetlo moder pulover, široke svetle kavbojke in enake čevlje kot jaz (bili so del šolske uniforme, a so jih vsi nosili ves čas.
»Katie je rekla, da ne bo mogla iti z vami,« sem ji povedala. Pokimala je.
»Velikokrat se zgodi. Tako je pač, če treniraš odbojko. Jaz sem med navijačicami,« je povedala Tara. Lase si je spela v lep čop visoko na glavi. Bila je lepa. »No, zdaj pa moram iti. In imam srečo. Ne potrebujem dežnika!« Nasmehnila se je in odprla vrata.
»Adijo.«
»Adijo. In ne bodi predolgo.«
Tara se je nasmehnila in zaprla vrata za sabo. Ostala sem sama.

Stala sem pred ogledalom in si iz oči jemala leče. Ko sem se zazrla v svoje temno rdeče oči, me je od znotraj zažgala bolečina. V oči so mi stopile solze. Tara mi je zaupala. Povedala mi je celo za svojo zaljubljenost. Kaj sem ji pa jaz povedala? Nič. Bala sem se, da bi Tara mislila, da ji ne zaupam. Že tako je bila danes nekam slabe volje. V glavi se je pojavil očetov glas.
*i*»Pomehčala si se. Poglej tvojega brata. Pravi posnetek mene je. Kaj pa ti? Ti… Ti si nič v tej družini.«*i*
Zrušila sem se v nenadzorovanih solzah in pobrala leče. Zaprla sem škatlico in jo pritisnila k prsim.

* * *
:sob::sob::sob:
Okej. Ta stavek: Ti... ti si nič v tej družini.:sob::sob: Skori sm začela jokat ka sm to pisala.:cry::cry:
Useen upam, da vm je zgodba ušeč:blush::blush: Drugač pa: Že v mojmu kotičku sm napisala pa bom še zdej: V tej zgodbi bo tut LGBTQ, tkoda če tega ne marate ne brat oz. ne mi pisat hate komentarjov:no_mouth:.
:kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes:Love u all:kissing_heart::kissing_heart:
Bye,
vaša loly:cherry_blossom: