Na obrazu začutim žgečkanje in toploto, ki mi medeta spanec, zato previdno odprem oči. Čutim, da pod mano ni moja postelja, kar je verjetno vzrok mojega bolečega hrbta.
,,Dobro jutro Sweetie, zaspali ste tu in Vas nisem hotela buditi, zajtrk je že na mizi, če želite ali naj ga Vam prinesem sem?'' vpraša ženska srednjih let z temno rjavimi lasmi speti v figo. Prikimam in se počasi poberem iz naslonjača, gospe Tini sem vsaj že stokrat rekla naj me ne vika ampak očitno ne pomaga. Mislim jaz bi morala vikati njo ne ona mene, vzdihnem in se ji zahvalim za zajtrk. Očitno je prišla iz bolniške, stric pa ni hotel dobiti nove hišne pomočnice, ker no ja zaupa le Tini. Vzdihnem in začnem jesti popečene kruhke, končno nekaj dobrega in okusnega, no mogoče pa je to razlog Tina dobro kuha. ,,Veš kateri dan je danes?'' zacvili Rozi.
''Petek,, si zamomljam v brado, ter nadaljujem z žvečenjem, danes sem res slabo spala. ,,Ja, ja to že ampak v kino greš z Viktorijo!'' zacvili Rozi, kar me v trenutku zdrami. Saj res le kako sem lahko pozabila, trapa jaz, zadeva me spravi v boljšo voljo in preslišim trapaste komentarje, ki jih deli Logan. Krožnik odnesem v pomivalni stroj in pohitim v kopalnico, seveda nisem tip osebe, ki bi tam preživel ure samo počešem si kratke lase in umijem zobe. Nataknem si običajno opravo, ker kljub vsemu v šoli ne morem biti oblečena preveč pisano cel čas pa sem dobre volje. Danes grem z Viktorijo v kino, me prav zanima kateri film bo izbrala. Romantičnega ali mogoče akcijskega, samo, da ne bo grozljivka, ker potem bom izpadla navadna reva. Upam, da ima rada romantične komedije, čeprav pa ne prenesem trilerjev, samo, da ne izbere tega. Uh, oh jaz vabim v kino in sploh ne vem, kateri filmi so in bom morala častiti. Sky bom šla verjetno na živce in Eva bo hotela narediti selfi ali kaj podobnega. Ozrem se čez okno in opazim goloba, ki dokaj nelegantno pristane na veji, saj res vrtijo nek film z golobi, če bi le vedela naslov.
,,Gospodična Bergen, bi nam lahko povedali, kaj tako čudovitega in pomembnega je zunaj, da odvrača vašo predragoceno pozornost od biologije?'' zaslišim.
Zmedeno pogledam profesorico, ki me grdo gleda in bleknem: ,,Golobi.'' Slišim Logan, ki se lopne po glavi in profesorico, ki vzdihne in par sošolcev, ki se zahahljajo.
,,Zelo zabavno gospodična Bergen, če te še enkrat zalotim gledati golobe boš napisala seminarsko o njih, če se ti zdijo tako čudovita bitja!'' zasika. Jaz pa vdano pokimam in se osredotočim na celične procese, ter globoko vzdihnem, če bi bili vsaj možganski.
Na srečo me hitro odreši zvonec zato pohitim k omarici, Viktorija je presenetljivo že tam in mi pokima, ter reče: ,,Čez uro se dobimo, pri kinu, dijo,'' ter mi pomaha. Jaz pa zmedeno pomaham nazaj in vtaknem glavo v omarico, ker zadnje kar rabim pa je kup ljudi, ki bi videlo mojo rdečico. Pospravim vse in se napotim domov, ter opazujem drevesa, ki imajo že popke, bliža se pomlad.
,,In s tem čas zaljubljenceeev,'' zapoje Rozi a jo preslišim, preden bi lica spet pordela. Včasih se sprašujem zakaj sem tako bleda, mislim moja sestrična ima perfektno zagorelo polt, seveda po mami in moja mami, je bila bleda, kljub temu, da na tisti sliki ne izgleda preveč bledo. Vzdihnem in stopim, čez vhod proti vratom ter jih počasi odprem.
V nosnice mi udari prijeten vonj, očitno Tina že kuha, pokukam v jedilnico, ki deluje tako prazno in ogromno. ,,Pozdravljena gospodična Sweetie!'' reče in pred mano položi rižoto, jaz pa vprašam: ,,morda veste, kje je Beatrice ali stric Jernej?''
Tina me pogleda in hitro reče:,, gospodična Beatrice pride pozno isto gospod Bergen, naročil je naj dobiš jesti, ko prideš iz šole, zadnje čase ste menda jedli bolj slabo in tudi utrujeni ste videti. Ste morda bolni?'' Odkimam ji in se spravim nad rižoto, le zakaj me vsi kličejo gospodična, čeprav gospa zveni še slabše v bistvu zelo starinsko. Tako bedno je jesti v tej ogromni mrzli jedilnici, še posebej, če si sam. Hitro pojem ostanek rižote in se napotim v sobo in zazrem v ogledalo. Vsekakor sem navezana na monotone barve, saj ne morem nič ne glede na to kaj oblečem, sem pusta zato raje samo vzamem denarnico in odidem.
,,Nasvidenje in povejte stricu, da sem šla v kino, če me bo iskal'' rečem Tini, čeprav vem, da me ne bo in stopim ven. Sprehajam se mimo vrste imenitnih vil, z zloščenimi okni, svetlimi fasadami in urejenimi vrtovi. Jekleni konjički se bleščijo pred njimi in variirajo od športnih Ferrarijev, Buggatijev seveda v množini nekateri pa so več kot očitno mahnjeni na starodobnike, moj stric je na Rolls royce se mi zdi večkrat ga ja že zamenjal. Vendar pa hiše postajajo čedalje manjše in neuglednejše, slabši avtomobili nič več velikih bazenov in vrtov urejenih s strani profesionalnih vrtnarjev. Ampak okolica je še zmeraj lepa in urejena zavijem in se napotim čez bližnjico čez zemljišče, ki ga nikakor ne morejo prodati. Zdaj že vidim bloke, te mrke visoke stavbe polne ljudi, nejasne slike se mi spustijo po glavi in na hitro zaprem oči.
*i*Stol in razmetano stanovanje v katerem se grmadijo na pol pojedeni obroki, razmetane knjige in stol, gugajoč stol na katerem sedi… *i*
Močno stresem z glavo in pospešim korak, ter odmaknem pogled z v nebo vpijočih blokov.