Na poti domov me boli glava vendar sem samo jezna Jakob je moral, je moral pripomniti nekaj totalno neokusnega in razjeziti Ta starega in v zahvalo bomo imeli jutri zjutraj razredno uro, kar pomeni, da bom morala vstati zgodaj. Ker Ta stari to bi Jakob lahko vedel iz vsega naredi slona, resno, če hodiš preglasno je vse narobe. Jezno brcnem kamen, ter hitro obžalujem saj me palec v trenutku zaboli.
,,Misli pozitivne misli,'' zapoje Rozi, Logan pa le zavije z očmi. Prav ima Viktorija gre na ples, oblečena bo v superlepo obleko in imela se bo lepo. Presneto zakaj ravno ples, ne maram ga.
,,Nemogoč romantik ne mara plesa, glaj, glej, glej,'' reče Logan ter se nasmehne. Jaz pa jezno pihnem dobro ve, da ne znam plesati in sovražim zabave, bila sem na eni in bilo je obupno. Stala sem v kotu in jedla bobi palčke, ter čakala, da bo konec, zabavno za umret. Ples pa, rada gledam ljudi oblečene v čudovite obleke, ki se vrtijo po plesišču, hej dva imam na sliki, čeprav, nista človeka ampak vseeno. Ampak jaz, nerodna sem in s kom bi sploh plesala in verjetno bi pristala v kotu in če bi že plesala bi ubila soplesalko. Zakaj sploh razmišljam o njem, če ne bom šla, ostala bom doma in gledala enourne analize nečesa obskurnega, ker se imam sama lahko čisto fino.
,,Sweetie nehaj se slepiti, na skrivaj bi šla na ples samo ne upaš si in vsi vemo s koomm,'' reče Rozi jaz pa samo zardim. Vendar zmajem z glavo in pustim Logan, ki je popolnoma posvečena razbitju tega: ,,Nehaj Rozi vsi dobro vemo, da ima Viktorija soplesalca eno najpopularnejših deklet na šoli je, valjda, da jo bodo vsi hoteli, zbij si z glave Sweetie, sploh pa me zanima podrobnejši vpogled v kvazinevarna verižna pisma.''
Rozi je užaljena vem, vendar pa prav tako vem, da sem človek z obupnim socialnim življenjem in taki ne sodimo na zabave in plese. Presneto nehat moram razmišljati o tem, vesela moram biti, da se je Viktorija znebila te usrane pozornosti. Počutim se bedno zaradi nje toliko oblek ne more nositi zaradi teh brazgotin za katere noben ne ve kako jih je dobila. Čeprav se sprašujem, če to sploh želim vedeti. Doma je vse tiho vendar samo odhitim v sobo, ter prižgem glasbo. Čeprav mi nobena ne sede, jezno menjavam, preveč vesele, žalostne, ko opazim plesno glasbo. Logan pravi ne vendar samo pritisnem, briga me lahko si vsaj predstavljam ples, če že ne bom šla nanj. Z vsem bliščem in sijajem na sredi zapuščenega gradu, ker sovražim gnečo.
,,In kripi stavbe in duhove, tudi,'' jezno reče Logan. Vendar jo potisnem v ozadje naj v kotu pleše z Rozi, v kakšni poštirkani obleki, ker plesišče ne more biti čisto prazno. Z cvetočimi rožami, ki se vzpenjajo po grajskih zidovih poraščenih z mahom ter širijo opojen vonj. Tla, ki so prastara prenesla že na tisoče plesnih korakov zato je mozaik že zlizan in upadel, drseč. Nežna melodija klavirja in čričkov se prepletata in dopolnjujeta. Mogočni gozd pa služi za ozadje vendar temino seka mila svetloba meseca. Ter Viktorija lahko bi bila v kakršnikoli obleki, ker tu ni nikogar, ki bi sodil, obrekoval, zasmehoval, najbolje, da v dolgi temno modri, prepleteni z bleščicami, ki nežno žarijo in nežnim prosojnim svilenim ogrinjalom. Jaz pa bi nosila preprosto temno rdečo, ker se rada premikam brez ovir, sploh pa mi nič ne paše. Lahko bi plesali in plesali, ker noben ne bi čakal ali gledal. In ko bi plesali bi tla valovala in na trenutke bi dobesedno lebdeli. Lebdeli po zraku in gibanje, melodija in zvezde vse bi bilo perfektno usklajeno. Na koncu se sploh ne bi več dotikali tal, samo občasno bi se čevlji odrinili od tal. Skakali bi s stebra na steber in se vrteli in vrteli in potem.
,,Sweetie? Em kaj počneš?'' zaslišim in pogledam proti smeri zvoka.
Glas, ki je očitno sestričin nadaljuje: ,,Ko te gledam kako se vrtiš z pliškotom, mi je slabo, vadiš?'' Kakor se hitro, da odvržem na tla čeprav vem, da sem rdeča kot kuhan rak in sestrična se samo smehlja, vsekakor mi ne bo verjela, da sem le obujala spomine na otroštvo.
Ona pa se vrže na stol in veselo reče: ,,Če boš vrtela ubogo dušo, ki bo plesala s tabo kot ta pliš, jim bo slabo, mislim saj razmišljava o isti stvari, ne?''
Še zmeraj gledam vanjo, ter počasi stopim k plišastemu volku in ga poberem, ter zamrmram: ,,kaj hočeš reči?''
Zavije z očmi in reče: ,,ples ljuba moja, razen, če nastopaš v predstavi?'' pogleda me in nadaljuje: ,, nisem zaman s tabo gledala trapastih srednješolskih pocukranih filmov.''
Pomežikne mi in me pogleda, super zdaj sem pa res ujeta v kot.
Globoko vzdihnem in začnem govoriti to, kar bi rekla Logan: ,,traparija je, prvič ne znam plesat, drugič nikogar nimam za plesat, tretjič…''
Prekine me in odločno reče: ,,vsekakor pa si z nekom želiš plesat ne, Sweetie ne laži vem, da imaš rada take stvari…'' ,,Mogoče res ampak tista, ki jo želim je nedostopna prav, nemogoče je in sploh vseeno mi je, lahko grem gledat trapast film isto sranje, je!'' zavpijem in hitro stisnem igračo, saj nima smisla sploh pa ona nima pojma lahko je pametovati, če želijo vsi plesat s tabo. Že hočem oditi nazaj v sobo, ko začutim dotik njene roke na svojem ramenu.
,,Sweetie, ni isto sranje to dobro veš ampak saj te poznam, za take kot si ti, je res težko iti na tak dogodek, kaj šele prositi koga za ples,'' reče in pogleda čez okno.
,,Oh kako pa ti to veš, če ti bi bilo to tako neprijetno bi ne hodila na zabave in,'' skoraj zavpijem. Kako mi gre na živce ona res ne more meti pojma, lepa je, pametna in najpomembneje bogata.
,,Ekhm, naj Vas opomnim gospodična!'' strogo reče Logan.
Beatrice me resno pogleda in odločno reče: ,,sama mogoče res ne vem ampak imam prijateljico, ki sem jo mogla dobesedno zvleči kamorkoli, kar je vključevalo veliko ljudi in ples, ampak vedno je bilo isto, zbežala je stran in hotla iti čim prej domov,'' pogleda me in nadaljuje: ,,enkrat me je imela dovolj in rekla naj ji dam že mir, da itak nimam pojma, ker sem pač jaz,'' vzdihne: ,, jaz, lepa, bogata, pametna, priljubljena in mi je lahko, da sem tak tip človeka.''
Molčim in jo pogledam, kaj zdaj to razlaga stavim, da je njena frendica izgleda kot top model. ,,Veš Sweetie ne silim te ampak vedi, da nisi grda ali neumna, to je traparija, ki jo praviš sama sebi, drugače pa, če nočeš iti ni treba'' reče in pomežikne. Jaz pa samo obstojim na sredi hodnika, res, da bi del mene šel ampak del ne bi. Toliko stvari gre lahko narobe…
,,Oh Sweetie nič ne more iti narobe predstavljaj si vse te obleke in glasbo in ples in vzdušje in, in…'' vriska Rozi.
Prekine je odločen monoton glas: ,, o vzdušju, glasbi in plesu bi se dalo pogovarjati ampak Sweetie poslušaj me ogromno stvari gre lahko narobe, Sky se lahko dela norca iz tvoje obleke, nerodno plešeš in lahko se znajdeš na na naslednjem videu o failih, lahko se ti strga obleka, lahko stakneš bolezen, lahko nek norec v kleti naštima bombe, da te razčesne,''
O marička, bog pomagaj Logan ima popolnoma prav, seveda ima prav bolje, da ostanem doma varno pod odejo, čeprav to zveni preveč pesimistično še zanjo.
,,Zakaj me prekinjaš nisem še končala,'' zagodrnja in nadaljuje: ,,če ostaneš doma po drugi strani pa se lahko zadušiš pod odejo, lahko je potres, lahko pušča plin, lahko si zlomiš vrat, ko po stopnicah nosiš svojo nezdravo porcijo piškotov lahko se izkaže, da je ena izmed Beatricinih bivših prijateljic nora morilka, ki prihaja po žrtev, da bi zmagala na obrobnem tekmovanju. Vedno gredo lahko stvari narobe, vedno.''
,,Isto nemogoče kot vse ostalo Sweetie!'' zacvili Rozi. Jaz pa globoko vzdihnem, Logan in Rozi na isti strani, kaj moram proti temu, ter stopim proti Beatricini sobi.

Končno nov del, nad katerim nisem čisto navdušena, ker vem, da je nekoliko osladen. Pravzaprav me zanima, će je ta del preveč klišejski in pocukran, vendar nekako se temu nisem mogla čisto izogniti, ker Sweetie je pocukrana oseba. Kakorkoli upam, da vam je bil ta del kljub vsemu všeč in želim vam lepe poočitnice.