Hodim proti plesišču, čeprav sem se zaklela, da tja ne grem, čeprav vedno obstanem v kotu. Stopam počasi, kakor, da bi se hotela izogniti temu kar prihaja ampak malo se veselim, precej zaradi Rozi. Čisto preveč naspidirana je zaprem oči, da ne vidim visokih blokov, na ta večer ne rabim neprijetnih spominov. Zdi se mi, da sem tako okorna v svojih čevljih, čeprav so le navadne črne balerinke, skoraj se spotaknem ob vsak kamen in šola na obzorju postaja čedalje bolj grozeča. Kakor pošast, ki me bo pogoltnila in izbljuvala na pol prebavljeno
,,To ti naredi vsak dan, ne dramatiziraj,'' zagodrnja Logan. Pred vhodom nekoliko postojim namenoma sem izbrala daljšo pot, ki naredi ovinek ampak vseeno ne morem tako zavlačevati. Odločno vstopim, ignoriram butanje srca, ki se v hipu uskladi z glasno glasbo, presneto Rozi, romantični filmi in moja ideja o počasni klasiki. Stisnem za rožnat kamenček na ogrlici in stopim do vratarja. Sploh me ne pogleda samo zamrmra ceno in uživaj, še dobro, da so se odločili, da bo ples na velikem igrišču za šolo.
,,To je bolj romantično!'' zacvili Rozi. ,,Manj smrdi,'' doda Logan, eh mislila sem, da se lažje potuhnem. Vendar, ko me nalahno osvetli luč nisem več tako prepričana, je moje črno krilo prekratko, se svetlo rožnata srajca preveč blešči in o moj bog ta trapast eleganten trak v laseh izgleda otročje.
,,Krilo maš dolgo do kolen, nehaj sploh pa nekdo tu bolj bije ven,'' zagodrnja Logan. Moram priznati, da res nisem preveč vpadljiva, tisto dekle v preelegantni gala obleki je res umetni biser sredi, em bleščečih kamenčkov. Kljub vsem elegantnim balonom, svilenim trakovom, svečam je to še vseeno šolski ples na betonu, čeprav noben ne pleše preveč. Še dobro lažje se skrijem v gneči. Opazim Evo, ki veselo skače ter slika vsemogoče, predvsem sebe. Saj nič ne rečem, moram priznati, da je njena obleka res lepa. Modra, nekoliko puhasta, z poudarkom na modrih rožah, ki se ovijajo okoli pasu in snegu. Sky gre očitno na živce saj pogleduje proti nekemu tipu in jezno mečka ozko roza obleko. V bistvu razumem Viktorijo. Viktorija! Kako sem lahko pozabila nanjo, kako seveda se bom osramotila, ko jo bom samo pogledala. Bleknila bom kakšno neumnost in lahko se bom le pogreznila v grob po vsem tem. Opazim jo temno modra pikčasta obleka, katere čipkasti rokavi prekrivajo njene roke, frizura, ki izgleda preprosto samo na pogled vzela pa je verjetno eno uro, samo poglej si te valovite kodre. Nasmehne se Sky, ki olajšano pobegne, ter jo prepusti Evinemu fotkanju, očitno je opazila nekoga.
,,Samo čakaj, da pobegne k tebi,'' reče Rozi jaz pa samo zavzdihnem. Mogoče nasprotovanje make upu ni bila preveč brihtna ideja. Živčno se prestopim gneča okoli mene je čedalje večja, opažam fante, ki pobirajo svoje izbranke Sky je med njimi. Ne, da je kaj narobe veliko bolj me motijo vsi te ljudje, hitro stopim proti mizi z pijačo, ki je urejena čisto preveč elegantno za to kar je, navaden štant za cedevito, kokakolo in vodo. Pograbim prazen kozarec in pogledam vanj, nikoli ne moreš biti preveč previden, raje bom vzela vodo, stavim, da je Jakob zlil rum v kokakolo. Srknem požirek, ter se ozrem v nebo, okoli je prijeten polmrak, le še malo in popolna tema bo tu.
,,Em oprosti, se lahko malo premakneš?'' zaslišim glas za sabo. Zdrznem se in skoraj skočim stran še posebej, ko ugotovim kdo je.
,,Sweetie? Si to ti, ja kaj pa ti tu, sem mislila, da ne prideš, skoraj te nisem prepoznala! Joj, ta oblekica je res fajna, paše ti, ni moj stil ampak ti izgledaš lj,'' reče ter nenadoma kolcne: ,,joj oprosti, ne bi smela govoriti tako hitro, bljek zakaj ima kokakola tak okus, fuj!'' zagodrnja in lonček zažene v smeti.
,,Tudi ti izgledaš čudovito, mislim ljub, em elegantno, lepo te uhani, ti res poudarijo tvoje oči, saj skoraj zgledajo, kot pravo pavovo pero, koliko časa si se ubadala z frizuro in čevlji so top!'' rečem, res ne morem verjeti, kaj vse sem rekla na enkrat, verjetno je vse blesavo.
Viktorija se nasmehne in se začne poigravat z uhani ter reče: ,,hvala Sweetie, meni so tudi všeč isto verzijo imam še v beli in oranžni barvi in nočeš vedeti, koliko dela sem imela z lasmi, take kodre imam, da se jih ne da ukrotit.''
Molčim nato pa se zavem, da bi morala spregovoriti zato hitro rečem: ,,tako ali tako bi zgledala lepo s neurejenimi kodri ali brez njih. '' Pogledam v stran, ker res nimam ideje, kar naj naredim, Viktorija pa me prime za roko in potegne stran.
,,Eva in Sky sta tam s svojima fantetoma in to bo trajalo cel večer, jaz pa,'' reče, ko jo prekinem z vprašanjem: ,,nimaš spremljevalca? Dekle kot si ti bi jih moralo imeti na tone povabil, mislim, čisto nenapadalno.''
Viktorija nagne glavo in se nasmehne in se zahahlja: ,,aww hvala Sweetie ampak zaenkrat sem samska,'' z nenadno kretnjo si strese lase in nadaljuje: '' itak bi stric ponorel, če bi zvedel, da samo razmišljam o fantu. Sploh pa me med nama, me ne zanimajo, Kevin in Matej sta kul, z njima se je super pogovarjat ampak, kaj več, naaah,'' Živčno pokimam, le kako naj si razlagam ta podatek, je ne zanimajo fanti, ker je ne zanimajo ali, ali tu je toliko alijev!
Najraje bi zavpila, ko me vpraša: ,,pa ti Sweetie imaš svoje oči na komu?'' Pogledam jo in opazim, da se igračka z rožnatim uhanom, živčna sem kaj naj rečem na to.
,,Reči, da ni nobenega ali pa bodi indirektna, saj veš ovinki!'' zagodrnja Logan.
,,Ne, ne, ne, ne to je izvrstna priložnost, da poveš Sweetie, samo malček se umaknita, še malce dlje,'' cvili Rozi.
,,Si pritegnjena, ne naredi tega ravnokar je nakladala o fantih, ovinki!'' Logan privzdigne glas.
,,Ne, pa ne rekla je, da jo ne zanimajo zato, ker je to po ovinkih, da so tu punce, povej!'' Rozi zveni že obupano. Logan vpije ne in Rozi vpije ja, množica pa se je že nabrala in naju, kljub temu, da sva se umaknili obliva, glasovi se mešajo z mojima v glavi in spet jih opazim velike prazne oči, luknja v glavi, kriki, gneča na podzemni železnici.
Nenadoma pa zaslišim njen previden glas: ,,Sweetie a si ti v redu, saj ti ni treba povedati, če nočeš,''
Nekaj se v meni se zlomi, da bleknem samo: ,,se lahko prosim malo umakneva, prosim, vsa ta gužva.'' Čutim, da mi solze silijo v oči a se zadržim, ne bom jokala pred njo. Viktorija me prime za ramena in počasi odvede stran, čutim množico, ki je čedalje manjša dokler se ne znajdeva za šolo.
,,Presneto Sweetie ti si čisto bleda! A ti je slabo, a je bil ta cenen rum v koli, oh tega Jakoba bom,'' reče s stisnjenimi zobmi a odkimam, ter globoko vdihnem.
,,Ni to, samo, samo,'' zamegljene slike mi švigajo pred očmi in ne morem jih nadzorovati zato zaihtim: ,,ko sem bila majhna sem se izgubila in, in, in vsa ta gneča, ki te poriva in potiska,'' globoko vdihnem in čutim, da so oči polne solz ampak nadaljujem: ,,moja mami, me je izgubila, ker, je bila malo, malo z glavo nad oblaki in vsa ta gneča, ni me obvarovala pred njo, kar pustila me je, samo, čisto, čisto samo.'' Vroče solze mi tečejo po licu, kljub temu, da sem povedala le del resnice, majhen nepovezan del ampak preveč me je strah, že to je dovolj.
Opazim Viktorijo in njene oči so tako zaskrbljene, nos ji trzne, ko me potegne v objem ter zamrmra: ,,Sweetie, Sweetie pomiri se, nisi sama in tu ni nobene gneče in,'' pogleda me v oči in reče: ,,ne bom te pustila samo v gužvi Sweetie, obljubim.'' Nasmehne se, jaz pa se samo tresem, zmorem samo pokimati, Viktorija pa reče: ,,razumem te, ko stopim v klet me vedno, objame tema, nek občutek nemoči, ne moreš pobegniti, majhna okenca, slab zrak in nekdo, ki ti z veseljem posipa sol na ramo.''
Pogleda v tla in s čevlji riše kroge v pesek, nos pa ji trza, posmrknem, globoko vdihnem in jo objamem nazaj, ter rečem: ,,jaz pa obljubim, da te ne bom pustila samo v kleti, prav?''

Upam, da vam je bil ta del všeč, ker imam res težave z pisanjem romantičnih scen, še posebej dialog, poleg tega nočeš povedati vsega takoj.
Oh, pa smo prišli do zaključka prvega dela. Tukaj se moram zahvaliti Clari za vse njene komentarje, ki so mi zelo pomagali in Spominčici. Res sem vesela, da sem prišla tako daleč, ker imam slabo navado z nedokončevanjem zgodb. Zdaj pa na manj prijeten del.
Zgodba gre na krajši ali daljši premor, saj sem iskreno povedano malce zataknjena in moram še ugotoviti, kako naj nadaljujem. Imam res veliko idej in likov, ki jih mislim še razviti, poleg tega pa še šola, vse se nabere. Rada bi namreč šla še v čevlje drugih likov in se še malo lovim.
Kakorkoli upam, da se bomo čimprej videli na tejle zgodbi do takrat pa lep pozdrav in hvala za branje:blue_heart: