Dora se je osramočeno, a ob enem jezno, da so se spet spomnili kako bi ga skoraj ubila, zazrl v tla.

»Počakajmo, da se zbudi in nato določimo naprej,« je Legolas predlagal in tako je tudi bilo.

RUNE #2

Čisto počasi je odprla oči in zamežikala v temo. Že zdavnaj je padel mrak in začelo jo je zebsti. Z obraza si je želela popraviti pramen las, ki ji je padal prek oči, a čim je premaknila roko, jo je zapeklo v mišici in počutila se je kot stara vreča, ki se bo vsak čas sesedla.

Ni vedela kaj naj pravzaprav stori, in je samo poslušala zvoke okoli sebe – šumenje drevesnih krošenj s katerimi se je poigravala nežna sapica, presketanje ognja, krokar, ki je vsake toliko časa zakrakal in nenazadnje umirjeno pogovarjanje. Čeprav je mislila, da vilinsko vrsto do potankosti pozna, se ni mogla načuditi njihovi zgovornosti ob ognju. Sploh niso vsi tako tihi in če se že bojevniki tako pogovarjajo, kako čebljave morajo biti šele njihove žene.

»Zbudila se je,« je nekdo z globokim glasom oznanil in pogovor je spogledajoč se zamrl.

»Se lahko premikaš?« je zanimalo Wyatta in počasi se ji je približal, kot bi se bal da bo vsak čas skočila in jih požrla.

»Se,« je grenko priznala, »ampak boli kot hudič.« Stisnila je zobe in se uprla na komolce.

»No?« je previdno vprašala, kot bi se bala resnice, ki jo bo doletela ob spoznanju. »Kaj se je zgodilo tam notri?«

Pomignila je na izhod iz rova – kar precejšnjo razdaljo oddaljen od njih. Ob pogledu nanj jo je še vedno bolela glava, a ni ji bilo mar za to.

Garel ji je približno opisal, kaj se je zgodilo po tistem ko je on vstopil v rov, in ko je prišel do dela ko jo je princ nesel na varno, je le privzdignila obrv in mu pustila dokončati pripoved. Raje on, kot pa da bi jo nesel Dora.

»Skratka,« je povzel Legolas, ki je očitno imel dar za razčiščevanje dejstev, »o vsem tem ne vemo prav veliko. Nikoli se nam še ni zgodilo kaj takega, res pa je, da po tej poti nismo velikokrat potovali.«

»Zakaj smo potem šli zdaj tukaj?«

Kljub temu, da jo je Dora posmehljivo opomnil, da se je to ne tiče, je Legolas vljudno odgovoril.

»Naročili so nam, naj čim hitreje pridemo nazaj v kraljestvo. Dogajale naj bi se čudne stvari.«

Nekdo od vilinov se je posmehnil zadnjemu stavku in se porogljivo zarežal bojazljivosti, a princ je nadaljeval.

»Zato smo izbrali bližnjico. Kar pa ni bila dobra ideja.«
S prsti si je pomel čelo, vstal iz trave in se zazrl v skrivnostne Predore.
»Sklepamo lahko, da so te rune oslabile, in ko so zlato svetile, so ti pobirale energijo.«

Njegova teorija ni bila napačna, a namesto da bi ji povedal kaj več, se je obrnil k prijateljem, ki so napeto poslušali razlago.
»Šli bomo po sončni strani skalovja – čeprav je tema, je na tej strani še vedno topleje kot na drugi.«

Počakal je če bi mu kdo ugovarjal, nato pa nadaljeval.

»Posluževali se bomo predvsem gozdnih poti in ne trgovskih na spodnji strani nižine,« nekaj je zarisal s palico na tla in drugi so mu prikimaval. »Pa potem vse do stičišča Mrzlih rek od koder je bolj varneje potovati.«

»Kje bomo potem vstopili?« je zanimalo Nurona, vilina z zelo globokim glasom. »Na nezaščitenem delu prehoda v kraljestvo?«

Legolas je pokimal in pojasnil, da ne želi nobenih prič, ki bi videle ubežnico s krili vstopiti v njihovo domovino.

»Šli bomo vse do starih vilinskih vasic, čisto na obrobju kraljestva. Tam bomo morali biti bolj previdni. Nikoli ne veš kdo se tam potika.«

Besedo je potem prevzel Wyatt. »Potem prečkamo most in mimo še Svetlega gozda. Tako bomo v gradu v slabih štirih urah, noč se je pa šele začela.«

Nasmehnil se je, ona pa je že zdavnaj nehala slediti pogovoru, saj se na njihove dežele ni spoznala tako dobro kot bi se morala za razgledano kraljevo hčer. Vedela je le, da bo v pičlih nekaj urah pri največjem sovražniku, ki bo razsojal o njenem življenju.

Garel je v svoji torbi nekaj poiskal in ji nato vrgel stekleničko, ki je vsebovala redko oranžasto tekočino.
»Proti bolečinam,« je pojasnil in ji naročil naj popije dva požirka.

Čeprav je tekočina čudno dišala, je le popila in v nekaj minutah se je počutila mnogo bolje.

Pogasili so ogenj in se odpravili.


Hej, hoj! Naslednji del najdete pod naslovom PRIHOD, verjetno najbolj zanimivo poglavje zame :)
Komentiraj in se naroči name, če se še nisi.