:four_leaf_clover:4. POGLAVJE: ŠOTOR

Bilo je jutro. Sonce je sijalo v lepih oranžnih barvah ki so se odbijale od jesensko obarvanega drevja. Sicer svetloba sonca še ni bila tako močna, kajti bližala se je jesen in ura je bila šele šest, ampak še vseeno dovolj, da se je Arina lahko kot ponavadi zbudila brez budilka. Vstala je ter zaspano pomežiknila. "Še dva dni, pa bodo jesenske počitnice," je pomislila. Pogledala je na telefon. "Kar šest zgrešenih klicev ter 78 neprebranih sporočil imaš," ji je rekla mama, ki se je vrnila z jutranjega tekaškega treninga.Arina je pozorno prebrala sporočila. "Uau," si je rekla, ko je videla kako dolgo sta bili Anja in Olja pokonci. Včasih je bila prepričana da dela prav, da hodi spat ob 20.00 in tudi mama je bila zelo ponosna nanjo, kako pridna je za razliko od njenega mlajšega brata, ampak Olja in Anja sta jo res navdušili. So vsi ostali najstniki tako dolgo pokonci in na telefonu? Je res vredno biti pridna in olikana, ko pa so vsi ostali drugačni? Misli so se vrtele po njeni glavi kot tornado. "Moram premisliti," si je rekla in si pripravila zajtrk.

Medtem pa so bile pri Kaji stvari drugačne. Starši in Brina so že veselo pakirali za njihove počitnice, za Kajo se še zmenili niso. Sedela je na okenski polici in gledala na svoj vrt. Minute so minevale...... Še vedno je zdolgočaseno strmela ven, zdaj na drevesa, zdaj na vrt. V daljavi so se oglasili cerkveni zvonovi, ki so naznanjali, da je ura osem. Čakaj malo, osem? Že?! Spet bo zamudila. Pognala se je po stopnicah navzdol, prijela torbo in tekla proti šoli. Presneto, spet bo zamudila! Bila je besna. Ampake ne na Arino, niti na svojo družino; besna je bila sama nase. Vedno zamudi!

Pouk se je že davno začel, ko je Kaja prisopihala v razred. Brez pozdrava ali opravičila je stekla na svoje mesto ter za seboj zaloputnila vrata. Učiteljica jo je srepo pogledala. Kaja se je ozrla okrog sebe. "Kje neki je bila Arina? Je to mogoče? Ne, to ni ona... Čakaj malo res je ... IZDAJALKA" si je besno rekla sama pri sebi. Arina je sedela ob Sneguljčici ter si ogledovala njena najnovejša ličila. "Ehm, ehm," se je odhrknila učiteljica. "No, bo kaj?" jo je vprašala. Kaja je bila preveč osupla, da bi ji lahko odgovorila. "No potem bomo pa nadaljevali s snovjo," se je na koncu odločila učiteljica. "Torej, govorili bomo o Polhograjskem hribovju."

14. 02
PETRA PRDEC (MAMI): kako je blo v šoli?
PETRA PRDEC (MAMI) : mi glih othajamo. kluče maš pod loncem
PETRA PRDEC (MAMI) : lepo se mej srček pa radi te imamo
PETRA PRDEC (MAMI) : polubček, mami
PETRA PRDEC (MAMI) : :kissing_heart::innocent::hugging:

15. 47
KAJA DOLENC ::thumbsup:

Sedela je na okenski polici ter spet gledala na vrt. Bila je sama in družina jo je kar pustila. Če se vsaj z Arino ne bi skregali.

15.50
KAJA : sori, za prej mal sem slabo spala
KAJA : a mas kej casa?
ARINA : ne
KAJA : kaj pa mas
ARINA : z drugimi sem zmenjena
KAJA : in kdo so te drugi?
KAJA : ?????????????????????
KAJA : a snega?
KAJA : pa zakaj me ignoriras!?
KAJA : ariiiiiiiina?!
KAJA : ok, prej sm bla res nesramna sam ni me treba ignorirat
KAJA : ?
KAJA : aha zdej mata s Snego eno zdruzenje prot men ane
KAJA : what the f.... da nism tega prej pomisnla

Ni več vedela kaj naj stori. Bila je zelo osamljena. Zdaj jo je pa še Arina zapustila. Šla je v garažo. Razgledala se je naokoli, da bi našla kaj pametnega. Bil je četrtek, jutri je zadnji dan pouka... "Kaj pa je to?" Na tleh je ležal star šotor. Nenadoma je vedela kaj bo. "Kar mislite si da bom sedela v tej čumnati in pridno pospravljala!" si je mislila. Prijela je telefon in kakor hitro je mogla pobrala nekaj kovancev in šla v trgovino.



Upam da je zgodna vredu, plis napište kako se vam zdi :no_mouth::hugging::stuck_out_tongue_closed_eyes: