Pa je na vrsti tretji del. Upam, da sta vam bila prva dva dela vÅ”eÄ. No, uživajte v tretjem delu! :blush:
3. poglavje: PRAVI ZAPOR
PREJÅ NIÄ: Ko se je uÄiteljica obrnila nazaj proti nam, sem kar omedlela.
Zbudila sem se v temni, sivi ter umazani sobi. Ležala sem na tleh. Nisem se ravno dobro spomnila, zakaj sem omedlela. Vstala sem. Sama sem bila v sobi, in bilo je straÅ”no. Kapljice krvi zo ležale na tleh. Vodile so nekam, vsaj tako je bilo videti. Sledila sem jim in priÅ”la do noža, ki je ležal na tleh in ga prej oÄitno nisem opazila. Bil je krvav. Å ele, ko sem se vrnila nazaj na isto mesto, kjer sem se zbudila, sem opazila, da imam na nogi krvavo znamenje. Bilo je enako kot ga je imel tisti receptor. Od noge mi je torej tekla kri.
Nekdo je potrkela na vrata in jih odprl. Bil je moÅ”ki, obleÄen v Ärno in imel je tudi kapuco, ki je prekrivala njegov obraz. V rokah je imel nož. Prijel me je za roko in me vlekel skozi Äudne temne prostore, dokler nisva priÅ”la iz stavbe. Zunaj je bila postavljena ograja, da nisem mogla splezati Äez njo, nihÄe ne bi mogel. Tam zunaj je stalo Å”e par mojih soÅ”olcev, ki so tudi imeli znamenja, vsak na drugem mestu telesa. Tudi moÅ”ki, ki me je odvlekel sem, ga je imel, le da ni bilo veÄ krvavo.
"SaÅ”a, SaÅ”a! Pomagaj!" Pogledala sem nazaj. Nekdo je vlekel tudi Nino. In tudi ona je imela znamenje na nogi. Bila je Äisto objokana. Drugi enako, razen nekaj fantov. Ko so nas moÅ”ki v Ärnem postavili v vrsto, je priÅ”la Å”e uÄiteljica. Zdaj sem Å”ele opazila, tudi ona ima znamenje na roki! Zato je vedno nosila dolge rokave. Vsa znamenja so bila enaka.
UÄiteljica je zaÄela: "No, pa smo priÅ”li do naÅ”ega lepega tabora. Tukaj bo zdaj vaÅ” veÄni dom in stavim, da boste uživali." Zasmejala se je. "Ta znamenja, ki ste jih dobili vsi, so znak smrti. Zakaj pa jih sploh imate? Ker je vaÅ”a naloga smrt za vse. Briga me, Äe ne razumete, kaj sem želela povedati!" Jaz sem razumela. OÄitno je naÅ”a naloga, da pobijemo vse živo, kar nam prekriža pot. Ni pa nujno... "No, ker vi niste veÄ navadni ljudje. Ste smrtniki. To je zdaj vaÅ” poklic, za katerega morate sami ugotoviti, kakÅ”en pomen ima. Itak ste pa vsi neumni!" UÄiteljica se je zasmejala tako straÅ”no, da so se ji razÅ”irila usta do uÅ”es in je izgledala kot tista poÅ”ast Momo, ali kaj je. Saj res, zaradi njenega nasmeha sem omedlela!
"O, pa Å”e na to vas opozorim! V taboru niste sami..." UÄiteljica se je spet zasmejala in pokazala njen straÅ”en nasmeh. Bilo me je tako strah, da sem želela ta trenutek kar umreti. Najvrjetneje so se tako poÄutili tudi drugi.
Vsi so Å”li iz dvoriÅ”Äa, razen nas, uÄencev (zdaj lahko reÄemo že kar muÄencev). ZasliÅ”ala sem kako padajo kapljice krvi. Obrnila sem se in za mano je stal visok, kožnat, ter tako suh stvor, da so se mu kosti videle kar skozi kožo. Roke je imel dolge do tal, na obrazu pa je imel samo zaÅ”ita krvava usta in Ärne majhe oÄi. Lahko bi Å”e enkrat omedlela, pa nisem. Stvor me je straÅ”ljivo gledal, ni mi pa storil niÄesar. Nekaj sem zaÄutila...
Se nadaljuje... :imp:
3. poglavje: PRAVI ZAPOR
PREJÅ NIÄ: Ko se je uÄiteljica obrnila nazaj proti nam, sem kar omedlela.
Zbudila sem se v temni, sivi ter umazani sobi. Ležala sem na tleh. Nisem se ravno dobro spomnila, zakaj sem omedlela. Vstala sem. Sama sem bila v sobi, in bilo je straÅ”no. Kapljice krvi zo ležale na tleh. Vodile so nekam, vsaj tako je bilo videti. Sledila sem jim in priÅ”la do noža, ki je ležal na tleh in ga prej oÄitno nisem opazila. Bil je krvav. Å ele, ko sem se vrnila nazaj na isto mesto, kjer sem se zbudila, sem opazila, da imam na nogi krvavo znamenje. Bilo je enako kot ga je imel tisti receptor. Od noge mi je torej tekla kri.
Nekdo je potrkela na vrata in jih odprl. Bil je moÅ”ki, obleÄen v Ärno in imel je tudi kapuco, ki je prekrivala njegov obraz. V rokah je imel nož. Prijel me je za roko in me vlekel skozi Äudne temne prostore, dokler nisva priÅ”la iz stavbe. Zunaj je bila postavljena ograja, da nisem mogla splezati Äez njo, nihÄe ne bi mogel. Tam zunaj je stalo Å”e par mojih soÅ”olcev, ki so tudi imeli znamenja, vsak na drugem mestu telesa. Tudi moÅ”ki, ki me je odvlekel sem, ga je imel, le da ni bilo veÄ krvavo.
"SaÅ”a, SaÅ”a! Pomagaj!" Pogledala sem nazaj. Nekdo je vlekel tudi Nino. In tudi ona je imela znamenje na nogi. Bila je Äisto objokana. Drugi enako, razen nekaj fantov. Ko so nas moÅ”ki v Ärnem postavili v vrsto, je priÅ”la Å”e uÄiteljica. Zdaj sem Å”ele opazila, tudi ona ima znamenje na roki! Zato je vedno nosila dolge rokave. Vsa znamenja so bila enaka.
UÄiteljica je zaÄela: "No, pa smo priÅ”li do naÅ”ega lepega tabora. Tukaj bo zdaj vaÅ” veÄni dom in stavim, da boste uživali." Zasmejala se je. "Ta znamenja, ki ste jih dobili vsi, so znak smrti. Zakaj pa jih sploh imate? Ker je vaÅ”a naloga smrt za vse. Briga me, Äe ne razumete, kaj sem želela povedati!" Jaz sem razumela. OÄitno je naÅ”a naloga, da pobijemo vse živo, kar nam prekriža pot. Ni pa nujno... "No, ker vi niste veÄ navadni ljudje. Ste smrtniki. To je zdaj vaÅ” poklic, za katerega morate sami ugotoviti, kakÅ”en pomen ima. Itak ste pa vsi neumni!" UÄiteljica se je zasmejala tako straÅ”no, da so se ji razÅ”irila usta do uÅ”es in je izgledala kot tista poÅ”ast Momo, ali kaj je. Saj res, zaradi njenega nasmeha sem omedlela!
"O, pa Å”e na to vas opozorim! V taboru niste sami..." UÄiteljica se je spet zasmejala in pokazala njen straÅ”en nasmeh. Bilo me je tako strah, da sem želela ta trenutek kar umreti. Najvrjetneje so se tako poÄutili tudi drugi.
Vsi so Å”li iz dvoriÅ”Äa, razen nas, uÄencev (zdaj lahko reÄemo že kar muÄencev). ZasliÅ”ala sem kako padajo kapljice krvi. Obrnila sem se in za mano je stal visok, kožnat, ter tako suh stvor, da so se mu kosti videle kar skozi kožo. Roke je imel dolge do tal, na obrazu pa je imel samo zaÅ”ita krvava usta in Ärne majhe oÄi. Lahko bi Å”e enkrat omedlela, pa nisem. Stvor me je straÅ”ljivo gledal, ni mi pa storil niÄesar. Nekaj sem zaÄutila...
Se nadaljuje... :imp:
Odgovori:
Zabaven odgovor
NajboljŔi odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ti res ful dobro piŔeŔ
1
Zabaven odgovor
NajboljŔi odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, kok straÅ”ljivo... Ful mi je vÅ”eÄ!!!
Lp
Lp
0
Zabaven odgovor
NajboljŔi odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG kok kul kdaj bo 4 del
0
OMGG
Zabaven odgovor
NajboljŔi odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ahhh! Mene je ful strah :scream:
1
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoÄ ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni nateÄaj "NAJST"
Sodelujte na nateÄaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIÅ ÄI PILOVCA/KO
Pogosta vpraŔanja
POSVOJI Å NOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart: