Zbudilo me je žgečkanje na mojem licu. Sunila sem z roko in s postelje prevrnila gmoto. V trenutku sem bila pokonci in se nagnila s postelje. Molly je že stala na nogah in se otresla. Zamijavkala je in skočila nazaj na posteljo. Sedla je pred me in me opazovala. Potem je s taco sunila mojo roko, kot bi hotela reči: Vstani že, ti leno teslo.

Zastokala sem in se dvignila. Molly je pričakujoče zrla vame.
»Kaj hočeš?« sem jo razdraženo vprašala kot bi lahko dobila odgovor na to vprašanje. Vstala sem in se privlekla do vrat. Potem sem se spomnila na očala in se obrnila. Z omarice sem potegnila očala in poskušala čim tišje priti do kopalnice.

»Avica!« Babi me je nasmejano objela v trenutku, ko sem stopila v jedilnico. Max in Leon sta se na tleh igrala s kockami, tudi televizija je bila prižgana. Kako se v vsem tem trušču nisem zbudila?
»Palačinke bodo,« je pojasnila babi. »Za nadev pa vzemi čokoladni namaz, jagodno marmelado, karkoli.«
Odprla sem predal in ven potegnila vse, kar bi utegnilo biti nadev. Vse sem spravila na mizo.

*

Ključ sem vtaknila v ključavnico svoje šolske omarice in odklenila. Torbo sem spustila na tla obnjo in odprla omarico. Ko si si sezuvala čevlje sem slišala pogovor dveh deklet ob omaricah nasproti mene.
»Si slišala za šolski ples?« Blebetali sta naprej in razpravljali o svojih težav s tem, kateri fant ju bo povabil. Zastokala sem.
»Še en ples?« Obupano sem slekla bundo in jo vrgla v omarico. Iz nje sem izbezala kup učbenikov in jih skušala spravit v torbo.
»Hej, Grobarka, si slišala za ples?« sem zaslišala nadležni glas za sabo. Vstala sem in se obrnila, da sem Davidu lahko gledala v oči.
»Si se prišel naslajat?« sem zdolgočaseno izzivala in pobrala torbo. Zaklenila sem omarico in se odpravila naravnost mimo njega.
»Niti ne. Pa tiste punce na plesu bodo kar umrle od zavisti, ko bodo z Nancy videle mene. Bi ti izvolila priti pobrati trupla? Morda jim lahko celo prirediš pogreb, saj veš, ker delaš za tisto pogrebno družbo.«
Otroci na hodniku niso mogli skriti smeha ob Davidovi kruti šali. Pogledali so moja iz mode oblačila, ki so bila večinoma temnih barv. Moj obraz je zakrila rahla rdečica.
»Še oblači se kot bi vstala od mrtvih,« je pripomnilo neko dekle.
»Kdo bi jo sploh povabil na ples?« je zamrmrala druga.
»Morda Sid,« je predlagal Jack, ki je stal zraven Davida. Ves hodnik je planil v smeh. Sid je bil fant, ki se je redko prikazal v šoli in imel je irokezo. Ob smehu ljudi na hodniku so se mi zasolzile oči.
»Nehaj,« sem tiho zamrmrala.
»Kaj je? Spet pogrešaš očeta? Slišal sem, da je umrl, ker se je zadavil s klobaso.« Otroci spet niso mogli skriti smeha. Tokrat sem ostala hladna. Temperatura v prostoru se je spustila pod nič stopinj, moj dih se je spremenil v paro. Omarica ob Davidu je eksplodirala. Zvezki so se ulili iz njega in pod sabo pokopali Davida in Jacka. Izkoristila sem čas, ko sta pozornost imela Jack in David, da sem neopazno smuknila skozi gručo ljudi. Stekla sem na stranišče in zaprla vrata. Zazrla sem se v ogledalo in si poravnala očala.
»Ne jokaj, ne jokaj, ne boš jokala,« sem si ukazala. Odprla sem vrata in planila na hodnik.
»Hej.«
Trznila sem, dokler nisem prepoznala njegovega glasu. Ko sem se obrnila, so mi v oči padli njegovi blond kodri, potem še njegove temne oči. »Kaj počneš tukaj?«
Blake je skomignil. »Hodim na to šolo.«
Zavila sem z očmi. »Lažeš. Nisem te našla v zborniku.«
Blake je zavzdihnil. »To pa zato, draga Avica, ker je bila obletnica 100 let naše šole dve leti nazaj in takrat mene še ni bilo.«
Pogledala sem v tla in škrlatno zardela. »Na spletni strani..« Prekinil me je.
»Na spletni strani nikoli ne dajo imen,« je rekel.
»Potem pa razloži bel kombi in truplo srne?« sem vprašala.
»To poskušam izvedeti. Ti pa se ne vtikaj. Za nekatere skrivnosti je bolje, da ostanejo zakopane. Vsaj zate.« Obrnil se je in izginil v množici dijakov.