Pozdravljeni nova zgodba tu. Ta mojo drugo zgodbo ne vem če še bom objavljala ker je nihče ne bere :). Upam da boste vsaj v tem uživali.
*b*~~~~~~~~~~~~~~~~*b*
Lepo spi Hope.
To so bile zdanje besede, ki sem jih slišala od mame, zadnje znane besede izrečene z njenim tako milim in tako nedolžnim glasom. Glasom, ki bi prihal iz same dobrote in hvaležnosti. Z glasom angela, ki je prišel peti najlepšo uspavanko najlepšemu otroku. Pogosto razmišljam o mami, kljub temu da sem jo komaj poznala. Moja mama je bila tako tiha, da sem komaj slišala, ko je odšla. Prišla je kot tišina in odšla prav tako. Če se je jaz in oče ne bi zapolnila bi bila pozabljena. Moje misli so vedno tako težke, vsaj kadar razmišljam o mami. Od smrti moje mame je minilo 15 let. In še vedno čutim bolečino ko pomislim na njo. A zdaj je drugačna bolečina, kot včasih. Milejša je in skoraj prijetna. Včasih je bila moja bolečina ob mami taka kot, počasno trganje nohtov, danes pa je le še kot nežen pik pri odvzemu krvi. Gledam se v ogledalo. Počutim se kot, da gledam nekakšen stvor z velikimi izbuljenimi očmi, dolgimi kremplji in dolgim nosom. V ogledalu izgledam debelo, potrebna dobrega tuša. Imam razmršene lase in namazana sem kot, da je prišel en samorog in mi samo pobruhal moj obraz z vsemi liči. Zaslišim počasno škripanje vrat. Ne osredotočam se več na ogledalo vendar le previdno poslušam korake. Vem, da je škripanje vrat pomenilo to, da je nekdo ravno vstopil v drug del moje sobe. Koraki se ustavijo nekje ob rabu mojega drugega dela sobe. Ker nsiem prepričana čigaveršni koraki so bili se odločim, da grem preverit. V roko nežno primem svojo majno ogledalce na mizi. Počasi se začnem v lahkih korakih premikati do druge sobe. Ko sem dobolj blizu, da lahko prav voham parfum pa na enkrat nekdo skoči pred mene. Od strahu kriknem in z vso močjo mahnem z ogledalom, ki je zgrešilo svoj cilj, in začnem padati nazaj, ker sem pri zamahu izgubila ravnotežje.Čez nekaj sekund odprem oči. Ležim na sredi hodnika med obema mojima sobama. Nad mano panično stoji Spring in me gleda. Ko opazi, da sem odprla oči si vidno oddahne in se požene k meni, da bi mi pomagala vsati. Ko se končno spravim na noge se začne Spring smejati. V glasnem smehu izdavi:'' Joj dekle, saj sem te le želela presenetiti s torto za rojstni dan.,, Morala bi biti jezna na njo, ker se mi je tako prikradla v sobo in me tako prestrašila, a ne morem zadržati svojega jeznega pogleda in planem tudi jaz v smeh. Tako se smejima kar nekaj časa. Nato pa se v strahu spomnim, da sem se zdaj še bolj umazala in si sprala s solzami ličila. Naenkrat začnem panično hodit po sobi, saj ne vem kaj bi naredila. Spring seveda opazi mojo stisko in me takoj vpraša kaj je narobe. Skoraj v solzah zaradi panike izdavim:'' Poglej kako izgledam. Izgledam kot kakšna čarovnica.,, Sem na robu joka in počutim se kot, da bom kmalu padla v jok. Slišim Spring kako stopi proti ogledalu in pogleda v njega. Malce se nasmeji nato pa mirno reče,, Hope a si gledala v to ogledalo?,, ''Ja,, ji odgovorim v skoraj že joku. Nato pa me le objame in mi reče,, Mislim, da sta se Riley in Rory spet malce šalila.,, Ne razumem kaj govori zato jo pogledam z mojim vprašujočim pogledom. Nič mi ne odgovori ampak le pokaše na zalti rob ogledala. Dotaknem se ga in barva se prime na moj prst, tam kjer pa je bila prej zlata barva je zdaj črna. Uvidim kaj mi želi povedat Spring. To ni moje ogledalo, ki deluje kot običajno ogledalo. To je pradetkovo staro ogledalo, ki ti pokaže tvoje največje strahove tisti trenutek. Nekaj trenutkov sem še razmišljam nato pa se zbudim v resničnost in moj obraz postane jezen in rdeč. Že želim steči do dvojčkov pa me Spring ustavi. Rada čutim njeno roko na moji, takrat se počutim varno. Ta prijeten trenutek hitro prekine njen glas,, Hope izgledaš super le ličila so se ti zbrisala. Samo malo jih popravi. Jaz bom šla skregat Rileya in Rorya.,, Pomežiknila mi je in odšla iz sobe. Jaz sem poprijela za ličila in se še enkrat namazal. Tokrat sem pogledala le v svojo malo ogeldalce. Izgledala sem kar okej. Ogledalce sem odložila na mizico za ličila in se odpravila iz sobe ven na vrt. Ko sem šla mimo prededkovega ogledala si nisem morala pomagati in sem pogledala v njega. A na njem ni bilo več razmršene in grde Hope. Bila sta moja starša. Oba gledala sta me. Nisem morala vrjeti svojim očem, kako sta lahko moj starj moja starša plus tega mama sploh ni živa. Nato pa sem uvidela. Starša sta se obrnila stran od mene in odšla vsak v svojo stran. Ostala sem sama. Ker se nisem več želela gledat v to ogledalo sem le stekla iz sobe na hodnik in se na hodniku komaj upočasnila. Šla sem dol po stopnicah in si govorila pomirjajočo mantro. Ko sem prišla v spodnje nastropje, ki je bilo še bolj okrašeno za moj rojstni dan od zgornjega, sem stopila do vrat. Še enkrat sem globoko zavzdihnila. Moje misli so mi le govorile,, Porovnaj se, močna drža, nasmej se, ravna bodi, ne toliko nasmeha, trebuh not. ,, Ko sem vse ukaze svojh možganov in misli izpolnila sem prijela za kljuko na vratih. Vedela sem, da takoj ko jih bom odprla v trenutku vedla veliko obrazov. Znanih obrazov in ne znanih obrazov. In vsi bodo silili vame se drli drug preko drugega in vse te stvari. A morala sem to narediti. Še zadnjič, čeprav sem mislila, da bo prejšnji zadnji, sem vdihnila in odprla vrata. V tem trenutku se mi je zablisaklo pred očmi.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To je to. Mnenja kakšen se vam je zdel 1. del? Naj nadaljujem?
Lepo bodite bye ;)
*b*~~~~~~~~~~~~~~~~*b*
Lepo spi Hope.
To so bile zdanje besede, ki sem jih slišala od mame, zadnje znane besede izrečene z njenim tako milim in tako nedolžnim glasom. Glasom, ki bi prihal iz same dobrote in hvaležnosti. Z glasom angela, ki je prišel peti najlepšo uspavanko najlepšemu otroku. Pogosto razmišljam o mami, kljub temu da sem jo komaj poznala. Moja mama je bila tako tiha, da sem komaj slišala, ko je odšla. Prišla je kot tišina in odšla prav tako. Če se je jaz in oče ne bi zapolnila bi bila pozabljena. Moje misli so vedno tako težke, vsaj kadar razmišljam o mami. Od smrti moje mame je minilo 15 let. In še vedno čutim bolečino ko pomislim na njo. A zdaj je drugačna bolečina, kot včasih. Milejša je in skoraj prijetna. Včasih je bila moja bolečina ob mami taka kot, počasno trganje nohtov, danes pa je le še kot nežen pik pri odvzemu krvi. Gledam se v ogledalo. Počutim se kot, da gledam nekakšen stvor z velikimi izbuljenimi očmi, dolgimi kremplji in dolgim nosom. V ogledalu izgledam debelo, potrebna dobrega tuša. Imam razmršene lase in namazana sem kot, da je prišel en samorog in mi samo pobruhal moj obraz z vsemi liči. Zaslišim počasno škripanje vrat. Ne osredotočam se več na ogledalo vendar le previdno poslušam korake. Vem, da je škripanje vrat pomenilo to, da je nekdo ravno vstopil v drug del moje sobe. Koraki se ustavijo nekje ob rabu mojega drugega dela sobe. Ker nsiem prepričana čigaveršni koraki so bili se odločim, da grem preverit. V roko nežno primem svojo majno ogledalce na mizi. Počasi se začnem v lahkih korakih premikati do druge sobe. Ko sem dobolj blizu, da lahko prav voham parfum pa na enkrat nekdo skoči pred mene. Od strahu kriknem in z vso močjo mahnem z ogledalom, ki je zgrešilo svoj cilj, in začnem padati nazaj, ker sem pri zamahu izgubila ravnotežje.Čez nekaj sekund odprem oči. Ležim na sredi hodnika med obema mojima sobama. Nad mano panično stoji Spring in me gleda. Ko opazi, da sem odprla oči si vidno oddahne in se požene k meni, da bi mi pomagala vsati. Ko se končno spravim na noge se začne Spring smejati. V glasnem smehu izdavi:'' Joj dekle, saj sem te le želela presenetiti s torto za rojstni dan.,, Morala bi biti jezna na njo, ker se mi je tako prikradla v sobo in me tako prestrašila, a ne morem zadržati svojega jeznega pogleda in planem tudi jaz v smeh. Tako se smejima kar nekaj časa. Nato pa se v strahu spomnim, da sem se zdaj še bolj umazala in si sprala s solzami ličila. Naenkrat začnem panično hodit po sobi, saj ne vem kaj bi naredila. Spring seveda opazi mojo stisko in me takoj vpraša kaj je narobe. Skoraj v solzah zaradi panike izdavim:'' Poglej kako izgledam. Izgledam kot kakšna čarovnica.,, Sem na robu joka in počutim se kot, da bom kmalu padla v jok. Slišim Spring kako stopi proti ogledalu in pogleda v njega. Malce se nasmeji nato pa mirno reče,, Hope a si gledala v to ogledalo?,, ''Ja,, ji odgovorim v skoraj že joku. Nato pa me le objame in mi reče,, Mislim, da sta se Riley in Rory spet malce šalila.,, Ne razumem kaj govori zato jo pogledam z mojim vprašujočim pogledom. Nič mi ne odgovori ampak le pokaše na zalti rob ogledala. Dotaknem se ga in barva se prime na moj prst, tam kjer pa je bila prej zlata barva je zdaj črna. Uvidim kaj mi želi povedat Spring. To ni moje ogledalo, ki deluje kot običajno ogledalo. To je pradetkovo staro ogledalo, ki ti pokaže tvoje največje strahove tisti trenutek. Nekaj trenutkov sem še razmišljam nato pa se zbudim v resničnost in moj obraz postane jezen in rdeč. Že želim steči do dvojčkov pa me Spring ustavi. Rada čutim njeno roko na moji, takrat se počutim varno. Ta prijeten trenutek hitro prekine njen glas,, Hope izgledaš super le ličila so se ti zbrisala. Samo malo jih popravi. Jaz bom šla skregat Rileya in Rorya.,, Pomežiknila mi je in odšla iz sobe. Jaz sem poprijela za ličila in se še enkrat namazal. Tokrat sem pogledala le v svojo malo ogeldalce. Izgledala sem kar okej. Ogledalce sem odložila na mizico za ličila in se odpravila iz sobe ven na vrt. Ko sem šla mimo prededkovega ogledala si nisem morala pomagati in sem pogledala v njega. A na njem ni bilo več razmršene in grde Hope. Bila sta moja starša. Oba gledala sta me. Nisem morala vrjeti svojim očem, kako sta lahko moj starj moja starša plus tega mama sploh ni živa. Nato pa sem uvidela. Starša sta se obrnila stran od mene in odšla vsak v svojo stran. Ostala sem sama. Ker se nisem več želela gledat v to ogledalo sem le stekla iz sobe na hodnik in se na hodniku komaj upočasnila. Šla sem dol po stopnicah in si govorila pomirjajočo mantro. Ko sem prišla v spodnje nastropje, ki je bilo še bolj okrašeno za moj rojstni dan od zgornjega, sem stopila do vrat. Še enkrat sem globoko zavzdihnila. Moje misli so mi le govorile,, Porovnaj se, močna drža, nasmej se, ravna bodi, ne toliko nasmeha, trebuh not. ,, Ko sem vse ukaze svojh možganov in misli izpolnila sem prijela za kljuko na vratih. Vedela sem, da takoj ko jih bom odprla v trenutku vedla veliko obrazov. Znanih obrazov in ne znanih obrazov. In vsi bodo silili vame se drli drug preko drugega in vse te stvari. A morala sem to narediti. Še zadnjič, čeprav sem mislila, da bo prejšnji zadnji, sem vdihnila in odprla vrata. V tem trenutku se mi je zablisaklo pred očmi.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To je to. Mnenja kakšen se vam je zdel 1. del? Naj nadaljujem?
Lepo bodite bye ;)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
zelo dober začetek. Všeč mi je, da nisi razkrila vseh informacij o Hope, ker bi bilo potem to zgolj naštevanje podatkov in se bralec ne bi spraševal, npr. kako je umrla njena mama ali kdo je Spring (sestra / prijateljica / teta ...). Pohvaliti moram tudi tvoje opisovanje in da si vzameš čas ter ne hitiš z dogodki. Glavna junakinja in njena preteklost me že zanimata, tako da bi te prosila, da nadaljuješ. Zgodba ima potencial in res bi rada vedela, kaj pomenijo zadnje povedi.
Tako kot je rekla že AnabeL, menim, da bi bilo malo bolj pregledno, če bi govor pisala v novo vrstico.
Lepe počitnice <3
zelo dober začetek. Všeč mi je, da nisi razkrila vseh informacij o Hope, ker bi bilo potem to zgolj naštevanje podatkov in se bralec ne bi spraševal, npr. kako je umrla njena mama ali kdo je Spring (sestra / prijateljica / teta ...). Pohvaliti moram tudi tvoje opisovanje in da si vzameš čas ter ne hitiš z dogodki. Glavna junakinja in njena preteklost me že zanimata, tako da bi te prosila, da nadaljuješ. Zgodba ima potencial in res bi rada vedela, kaj pomenijo zadnje povedi.
Tako kot je rekla že AnabeL, menim, da bi bilo malo bolj pregledno, če bi govor pisala v novo vrstico.
Lepe počitnice <3
0
Hvala za vse. Res cenim tvoje mnenje saj sama rada berem tvojo zgodbo, ki se mi zdi resnično napisana na visokem nivoju. Hvala še enkrat za vsa mnenja in nasvete. Lepo se imej
Lp,
Hope
Lp,
Hope
Hvala ti <3 Ne veš, koliko mi tvoja pohvala pomeni. Hvala <33333
Res prosim nadaljuj z zgodbo, ker mi je že začetek všeč :)
Res prosim nadaljuj z zgodbo, ker mi je že začetek všeč :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej drugače sem jaz spremljala tudi tvojo prejšnjo zgodbo, ampak lepo da si začela še to ker se mi zdi morda celo boljša :) zelo lepo napisana. Morda pa bi bila samo ena stvar ki ti jo priporočam: da delaš odstavke ter ko je govor, greš v novo vrstico. Tako bo bolj pregeldno. Drugače pa super, res. Le nadaljuj
0
Hvala dosti mi pomeni komentar. Glede odstavkov se mi zdi za enkrat tako boljše glede govora pa hvala za nasvet!!
Lp Hope
Lp Hope
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
tvoja zgodba je res zanimiva:heart_eyes:. Lepo, da ne vsega poveš takoj in zato bralec ne more nehat brat.đ, Oziroma ne bi mogel, vsaj če bi bila knjiga. Predlagam ti, da nadaljuješ, če ne bi bilo škoda zelo dobre zgodbe. živaj še zadnji teden počitnic,:stuck_out_tongue_closed_eyes:
ems
tvoja zgodba je res zanimiva:heart_eyes:. Lepo, da ne vsega poveš takoj in zato bralec ne more nehat brat.đ, Oziroma ne bi mogel, vsaj če bi bila knjiga. Predlagam ti, da nadaljuješ, če ne bi bilo škoda zelo dobre zgodbe. živaj še zadnji teden počitnic,:stuck_out_tongue_closed_eyes:
ems
0
Moj odgovor:
dilema
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POMAGAJTE PROSIM
Torej js bom star 12 januarja in imam punco, Niko (fake name), ki je stara 13. Moja punca je sošolka z mojim najboljšim prijateljem, recimo mu Oskar (fake name). Z Oskarjem sva prijatelja že dolgo časa in zadnje čase se mi zdi, da se obnaša zelo gejevsko do mene. Precej sem prepričan, da nisem gej, ampak me ne bi motilo, če bi bil z njim.
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof