okej haloo, odlocla sn se da bom senkat zacela ko bi mal rada spremenila imena pa to anyway uzivitee

Alex je čakala na svojo najboljšo prijateljico Jenno. Čakala je približno 15, in že tako je zmeraj pozna. Obrnila se je in želela oditi, ko je zaslišala nekoga poklicati svoje ime. Obrnila se je in zagledala Jenno, ki je vsa zadihana prihitela do njene omarice. “Jenna, čakam te že 15 minut.” je rekla in počila balonček, ki ga je naredila iz svojega čigumija. “Alex, mislim da sem zbolela. Včeraj me je vgriznila nora čudakinja, danes pa me vse boli. Pa še čisto sem bleda!” Res je bilo, tudi Alex je bila začudena. Jenna je izgledala precej bolj bleda kot ponavadi. Pomignila ji je, naj stopi za njo. Ko sta prišli v razred, sta opazili, da ju njuna učiteljica že čaka. “Jenna, pozna si.” ji je rekla. Jenna je zamomljala nekaj podobnega oprosti in se vsedla, Alex pa se je naslonila na umivalnik, da bi izgledala kul, s tem pa prevrnila par lončkov za vodo. Učiteljica je zožila oči. “Alexandra, a bi umrla, če enkrat ne bi bila pozna?” Alex je prikimala in napihnila še en balonček. “Poglej Alexandra,” je začela učiteljica. “Imela sem grozen dan. Včeraj me je hčerka vgriznila v trebuh, kdo sploh še dela to?!” Jenna je dvignila pogled. “Zelo mi je žal, ampak mi je vseeno.” je rekla Alex in počila balonček. “ALEXANDRA! Vrži čigumij ven!” odkimala je. “Ven ga bom vrgla ko bo postal brez okusa.” je rekla, in poskočila, ko je zaslišala učiteljico zakričati. Pogledala jo je. Njena bleda polt je postajala zelena, njene oči pa rdeče. Alex je vedela, kaj mora narediti. “Vsi tecite ven!” je zakričala. Nekaj učencov je steklo ven, drugi pa so začeli paničirati in stati na miru. Alex je bila ena tistih, ki so stekli na hidnik. “Šit!” je zakričala, ker so bil šolski hodniki polni zombijev, ali kako naj jih kliče. Stekla je proti eni od učilnic, in probala odpreti vrata, ki so bila na žalost zaklenjena. Obrnila se je. Bila je obkoljena, in nikamor ni morala. No, skoraj nikamor. Pogledala je proti šolskim omaricem. Prijela se je za vrh, in nekako ji je vspelo splezati na šolske omarice. Nekaj časa so jo gledali, nato pa so vsi odšli poiskati druge ‘žrtve’. Izdihnila je, in se naslonila na steno. Najhujše je za mano, je pomislila. Ampak Alex ni vedela, da je bil to šele začetek.

hej, a bi lah prooooosim komentiral, çe vam je bla zgodba všeč, sej vem da niste preveč velki feni ‘novih’ zgodb, pa tud sama vem da mi negre prevec dobr, ampak bi reees rada vedla če bo kdo to bral. Hvalaaa!