Bila je trinadstropna velika, a lepa hiša. Luka si jo je ogledoval. Mogoče mu sploh ne bo treba ven. Ocenjeval jo je, a ga je mama hitro zvlekla pred prag in pozvonila. Odprla je starka na vozičku.
»Ooo, tole je moja hči s svojim sinom. Ti pa si en velik možakar, a ne?« ga je vprašala, kot bi imel pet let. A vseeno mu je bilo smešno. Stara mama ju je pripeljala v veliko jedilnico in mami začela streči z vsem mogočim, slednja pa je vse prijazno zavrnila. Tedaj je Luka na hodniku zagledal črnolasega fanta njegovih let. Ime mu je bilo Edgar, le da Luka tega še ni vedel. Edgar je ravnokar grizljal jabolko in hotel ven. Fanta sta se spogledala z izbuljenimi očmi. Edgar je pred seboj videl navadnega mestnega blondinca z modrimi očmi, Luka pa mornarskega črnolasca s temnimi očmi in zagorelo kožo. Lukova mama ju je videla in je nerodno prišla do njiju.
»Luka, to je tvoj bratranec Edgar. S teboj bo preživljal počitnice. Edgar, to je Luka. Kot vidiš je precej nooo… mestni fant,« je mama nerodno govoričila. Luka je postal rdeč, ko kuhan rak, Edgar pa je poznavalsko pokimal.
»Seveda gospa.« Potem je Luku pomolil roko. Ta jo je nejevoljno sprejel. Mama se je nasmehnila in ju pustila sama. Edgar je odpeljal Luka v sobo. Ogledoval si je tega mestnega fanta in pomislil, da mogoče ni slab za skakanje v vodo. Jasno! Za to so bili vsi dobri. No razen punc seveda…
Fanta sta se razumela bolje, kot sta na začetku mislila. Ko je Luka v kot sobe odvrgel potovalko, sta začela na dolgo in široko kritizirati učitelje na njunih šolah. Imela sta se bolje, kot kdaj prej v tem poletju.
------------------------------------------------------------------------------
Tara je čepela na balkonu in opazovala morje. Morje. Tako je ljubila morje. Ni se mogla ločiti od njega. Ni mogla preživeti niti dneva brez da bi pogledala morje. Te školjke in ribe. Ta vonj po soli in ribe za kosilo. Resnično si ni mogla predstavljati ničesar boljšega. Vohala je že, kako se kuha kosilo. Še enkrat je globoko vdihnila vonj po morju in se vrnila v stanovanje. Točno je vedela, kaj se kuha. Riba in krompirček. Odšla je v svojo sobo. Počakala je, dokler je niso starši poklicali na kosilo. Zapustila je sobo in v jedilnici z užitkom pojedla. Potem se je vrnila na balkon.
------------------------------------------------------------------------------
Lucija je skupaj s svojo prijateljico Hano lizala sladoled. Nanj sta se odpravili, ker je bilo to popoldne res pasje vroče. Lucija se je sem priselila šele prejšnji teden, pri tem pa srečala svojo najboljšo prijateljico iz vrtca. Tako sta se imeli dobro. Bili sta bolj zase, brez klape. Kopali sta se sami, le kdaj pa kdaj je Hana odšla s kakšno klapo. Zdaj sta šli na sladoled. In tako je Hana, kot vedno načela pogovor.
»A veš, da je dans prišel sem en nov na počitnice? Baje Edgarjev bratranec.«
»Kaj?« Lucija je postala pozorna. »Od kje to vse veš?«
»Edgar je moj sošolec. Napisal je njihovi klapi.«
»Aha,« je rekla. Še en nagajiv mulec. Jasno. Tod okrog so se klatili sami taki. Sama pri sebi je zavila z očmi. *i*To bo še zanimivo*i*, si je mislila. In res je bilo.
»Ooo, tole je moja hči s svojim sinom. Ti pa si en velik možakar, a ne?« ga je vprašala, kot bi imel pet let. A vseeno mu je bilo smešno. Stara mama ju je pripeljala v veliko jedilnico in mami začela streči z vsem mogočim, slednja pa je vse prijazno zavrnila. Tedaj je Luka na hodniku zagledal črnolasega fanta njegovih let. Ime mu je bilo Edgar, le da Luka tega še ni vedel. Edgar je ravnokar grizljal jabolko in hotel ven. Fanta sta se spogledala z izbuljenimi očmi. Edgar je pred seboj videl navadnega mestnega blondinca z modrimi očmi, Luka pa mornarskega črnolasca s temnimi očmi in zagorelo kožo. Lukova mama ju je videla in je nerodno prišla do njiju.
»Luka, to je tvoj bratranec Edgar. S teboj bo preživljal počitnice. Edgar, to je Luka. Kot vidiš je precej nooo… mestni fant,« je mama nerodno govoričila. Luka je postal rdeč, ko kuhan rak, Edgar pa je poznavalsko pokimal.
»Seveda gospa.« Potem je Luku pomolil roko. Ta jo je nejevoljno sprejel. Mama se je nasmehnila in ju pustila sama. Edgar je odpeljal Luka v sobo. Ogledoval si je tega mestnega fanta in pomislil, da mogoče ni slab za skakanje v vodo. Jasno! Za to so bili vsi dobri. No razen punc seveda…
Fanta sta se razumela bolje, kot sta na začetku mislila. Ko je Luka v kot sobe odvrgel potovalko, sta začela na dolgo in široko kritizirati učitelje na njunih šolah. Imela sta se bolje, kot kdaj prej v tem poletju.
------------------------------------------------------------------------------
Tara je čepela na balkonu in opazovala morje. Morje. Tako je ljubila morje. Ni se mogla ločiti od njega. Ni mogla preživeti niti dneva brez da bi pogledala morje. Te školjke in ribe. Ta vonj po soli in ribe za kosilo. Resnično si ni mogla predstavljati ničesar boljšega. Vohala je že, kako se kuha kosilo. Še enkrat je globoko vdihnila vonj po morju in se vrnila v stanovanje. Točno je vedela, kaj se kuha. Riba in krompirček. Odšla je v svojo sobo. Počakala je, dokler je niso starši poklicali na kosilo. Zapustila je sobo in v jedilnici z užitkom pojedla. Potem se je vrnila na balkon.
------------------------------------------------------------------------------
Lucija je skupaj s svojo prijateljico Hano lizala sladoled. Nanj sta se odpravili, ker je bilo to popoldne res pasje vroče. Lucija se je sem priselila šele prejšnji teden, pri tem pa srečala svojo najboljšo prijateljico iz vrtca. Tako sta se imeli dobro. Bili sta bolj zase, brez klape. Kopali sta se sami, le kdaj pa kdaj je Hana odšla s kakšno klapo. Zdaj sta šli na sladoled. In tako je Hana, kot vedno načela pogovor.
»A veš, da je dans prišel sem en nov na počitnice? Baje Edgarjev bratranec.«
»Kaj?« Lucija je postala pozorna. »Od kje to vse veš?«
»Edgar je moj sošolec. Napisal je njihovi klapi.«
»Aha,« je rekla. Še en nagajiv mulec. Jasno. Tod okrog so se klatili sami taki. Sama pri sebi je zavila z očmi. *i*To bo še zanimivo*i*, si je mislila. In res je bilo.
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired