Pisalnica
Hej!
Čas je za nov del moje zgodbe!
++++++++++++++++++++++++++++
'Res je mama, potrudila se bom po svojih najboljših močeh, kolikor jih še imam.' rečem tiho. Mama mi nakloni nasmeh. Zatem se loti pisanja seznama za v trgovino.
Jaz se odpravim do dnevne sobe in grem po stopnicah do moje sobe. Podobna je moji sobi v Sloveniji. Ima stene grahove barve, mizo iz smreke s stolom iz istega lesa, na sredini je postelja z ogrodjem prav tako iz smreke in na desni so prazne police. Ko vstopiš v prostor ti pogled preseka iz leve preseka lesena omara, les me spominja na češnjo. V to omaro začnem zlagati svoje obleke. Zaradi podobnosti z domačo sobo, me je ta soba malo pomirila. Kasneje razpakiram še ostale stvari. Ko sem končala, se odpravim do kuhinje.
Mama je vsa urejena stala pri pultu in brskala po svojem telefonu. Natočila sem si kozarec vode in z njim vzela svoje zdravilo, antidepresiv Deprix. To eno izmed redkih zdravil po katerem nisem še bolj depresivna.* Mama me še vedno ne opazi. To mi šlo najbolj na živce v Londonu, občutek, da sem nevidna. Najprej sem ga imela le v šoli, kasneje pa se je kot plevel razrasel mojem življenju. Upam, da je ostal v tistem prekletem mestu.
*Nekateri antidepresivi lahko povečajo depresivne misli, to sem se naučila v šoli letos.
S previdnimi in počasnimi koraki se odpravim do kavča, da bi zaspala. *i*Zate bo najboljše, da ostaneš tu, zunaj itak nisi zaželena. Zakaj se ne boš šolala od doma? …*i* Moj mali glasek v glavi, še vedno ne utihne. Krade mi spanec ponoči in tudi v tem trenutku. Čas je, da storim, kar sem ponavadi naredila v Londonu, šla bom in upala, da zvoki okolice preglasijo glasek. Tukaj sicer ni mestnega vrveža, ampak le mati narava, ki jo imam zelo rada.
'Gaja v lokalno trgovino grem po hrano. Bi šla z mano?' me iz mojega razmišljanja prebudi mama. 'Rada bi šla malo na sprehod, da umirim svoje misli. Če, potrebuješ pomoč mama grem lahko s tabo.' se ponudim. 'Mislim, da ne potrebujem pomoči, hvala za ponudbo. Pazi v gozdu, da se ne izgubiš, zmenjeno?' odgovori mama. 'Zmenjeno' rečem in odhitim do svoje sobe po mehko modro jopico. Slišim, kako se mama odpelje z avtomobilom. Komaj čakam, da zadiham čisti zrak.
++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Čas je za nov del moje zgodbe!
++++++++++++++++++++++++++++
'Res je mama, potrudila se bom po svojih najboljših močeh, kolikor jih še imam.' rečem tiho. Mama mi nakloni nasmeh. Zatem se loti pisanja seznama za v trgovino.
Jaz se odpravim do dnevne sobe in grem po stopnicah do moje sobe. Podobna je moji sobi v Sloveniji. Ima stene grahove barve, mizo iz smreke s stolom iz istega lesa, na sredini je postelja z ogrodjem prav tako iz smreke in na desni so prazne police. Ko vstopiš v prostor ti pogled preseka iz leve preseka lesena omara, les me spominja na češnjo. V to omaro začnem zlagati svoje obleke. Zaradi podobnosti z domačo sobo, me je ta soba malo pomirila. Kasneje razpakiram še ostale stvari. Ko sem končala, se odpravim do kuhinje.
Mama je vsa urejena stala pri pultu in brskala po svojem telefonu. Natočila sem si kozarec vode in z njim vzela svoje zdravilo, antidepresiv Deprix. To eno izmed redkih zdravil po katerem nisem še bolj depresivna.* Mama me še vedno ne opazi. To mi šlo najbolj na živce v Londonu, občutek, da sem nevidna. Najprej sem ga imela le v šoli, kasneje pa se je kot plevel razrasel mojem življenju. Upam, da je ostal v tistem prekletem mestu.
*Nekateri antidepresivi lahko povečajo depresivne misli, to sem se naučila v šoli letos.
S previdnimi in počasnimi koraki se odpravim do kavča, da bi zaspala. *i*Zate bo najboljše, da ostaneš tu, zunaj itak nisi zaželena. Zakaj se ne boš šolala od doma? …*i* Moj mali glasek v glavi, še vedno ne utihne. Krade mi spanec ponoči in tudi v tem trenutku. Čas je, da storim, kar sem ponavadi naredila v Londonu, šla bom in upala, da zvoki okolice preglasijo glasek. Tukaj sicer ni mestnega vrveža, ampak le mati narava, ki jo imam zelo rada.
'Gaja v lokalno trgovino grem po hrano. Bi šla z mano?' me iz mojega razmišljanja prebudi mama. 'Rada bi šla malo na sprehod, da umirim svoje misli. Če, potrebuješ pomoč mama grem lahko s tabo.' se ponudim. 'Mislim, da ne potrebujem pomoči, hvala za ponudbo. Pazi v gozdu, da se ne izgubiš, zmenjeno?' odgovori mama. 'Zmenjeno' rečem in odhitim do svoje sobe po mehko modro jopico. Slišim, kako se mama odpelje z avtomobilom. Komaj čakam, da zadiham čisti zrak.
++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Moj odgovor:
%%%
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
motivacija?
No torej ... moj urnik spanja ni najboljši, zato sem večino časa utrujena in me šola še bolj utrudi. Zato sem običajno šla spat po pouku če pa nisem spala, sem scrollala in nisem imela nobene motivacije za šolsko delo Tudi ko sem se na primer začela učit sem zelo hitro obupala in se odločla da bom to kr prespala Pa tudi gibam se ne in ne jem zelo zdravo ker nimam energije da bi si delala hrano
Čeprav sem se zdaj poskušala bolj osredotočit na šolo in sem dejansko mela nekaj energije zato zdaj spet čutim da izgubljam motivacijo in upanje za svojo prihodnost, še posebej ker so zdaj vsi ti testi in vse podobno kar basically odloça o moji prihodnosti pa tudi nimam motivacije za tuširanj si pa vsak dan umivam zobe To se sliši kot depresija amoak je nimam, ker imam voljo do življenja in tudi nimam razloga da bi se npr. samopoškodovala
no torej kak naj dobim mtivacijo preden jo spet zgubim?
Čeprav sem se zdaj poskušala bolj osredotočit na šolo in sem dejansko mela nekaj energije zato zdaj spet čutim da izgubljam motivacijo in upanje za svojo prihodnost, še posebej ker so zdaj vsi ti testi in vse podobno kar basically odloça o moji prihodnosti pa tudi nimam motivacije za tuširanj si pa vsak dan umivam zobe To se sliši kot depresija amoak je nimam, ker imam voljo do življenja in tudi nimam razloga da bi se npr. samopoškodovala
no torej kak naj dobim mtivacijo preden jo spet zgubim?
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(19)
Vesela šola me ne zanima.
(25)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(50)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(13)
