V trenutku, ko me je Olivia vprašala to se mi je začelo močno vrteti. Moje veke so postajale vse težje in težje. Upirala sem se temu, da bi padla v spanec. Vedela sem, da kar koli me čaka nebo dobro.
Stala sem na robu gozda, kjer so sence dreves počasi prekrivale tla, kot da bi sama tema požirala svet okoli mene. Tisti trenutek nisem vedela, ali sem že v sanjah ali resničnosti, a občutek, da mi je nekdo za petami, je bil preveč resničen, da bi ga prezrla. Čutila sem napetost v zraku, hlad, ki ni izhajal od zime, temveč od nečesa globljega, neznanega.
"Ne beži," sem zaslišala glas za sabo. Nisam se obrnila. Vedela sem, kdo je to. Rayan. Vsak njegov korak je odmeval v tišini, kot da bi se njegov dih stapljal z ritmom mojih lastnih misli. Skozi gosto drevje ni bilo mogoče videti, vendar sem imela občutek, da je vedno bližje.
"Zakaj si tukaj?" sem vprašala, ko sem čutila, da je že prepozno, da bi pobegnila. Vzravnala sem se, da bi se soočila z njim. Njegova temna silhueta je bila le še en korak stran, a njegova prisotnost je bila večja kot katerikoli prostor, ki nas je obdajal.
"Da bi ti pomagal, Ava," je odgovoril z glasom, ki se je zdel preveč miren glede na situacijo. "Da bi razumela. Da bi preživela."
V njegovem pogledu je bila moč, vendar tudi nekaj, kar me je prestrašilo. Nekaj, kar nisem mogla povsem razumeti, a sem vedela, da me vleče v njegov svet – tisti, ki je poln temnih skrivnosti.
"Kako ti lahko zaupam, če ti skrivaš vse o sebi?" sem vztrajala, čeprav so mi besede zvenele bolj kot šepet, kot pa vprašanje. Čutila sem, da se je prelomnica že zgodila – da je nekaj, kar ni mogla obrniti. A hkrati nisem imela nobenih odgovorov.
"Ker sem ti že povedal, da sem tvoj zaščitnik. Tvoj ključ za preživetje v tem svetu," je odgovoril. Njegove oči so bile temne kot noč, vendar nekaj v njegovem pogledu je kazalo, da ni vse, tako kot bi moralo biti. Zaznala sem tisti trenutek, ko se je nekaj v meni prebudilo. To je bila izbira, ki je pomenila, da bom morala stopiti v svet, ki je bil preveč nevaren za povprečnega človeka. In vendar nisem mogla oditi nazaj.
Stvor, to bitje, ki mi je grozilo v mojem svetu in v mojem umu, ni bilo več le senca. Bil je prisoten v mojem srcu in v mojem svetu. In zdaj sem imela možnost odločiti, kdo bo moj zaveznik – bo to Rayan ali nekaj, kar nisem popolnoma razumela, ampak sem čutila, da mi lahko pomaga?
"Povej mi, kaj se dogaja. Vem, da me ne boš pustil brez odgovora," sem dejala, a moj glas je zvenel šibko, kot da sem že vedela, da bo vse, kar mi bo povedal, še bolj zapleteno.
"Preprosto je," je rekel Rayan in stopil še bližje. "Svet, v katerem živiš, ni resničen, Ava. Ni vse, kar vidiš, tako, kot izgleda. Niti jaz nisem tisto, kar si misliš, da sem. In Stvor… Stvor je le začetek. Edini način, da preživiš, je, da se soočiš s svojo lastno temno platjo."
***
okej današnji del je bol kratek ker bo naslednič se začelo novo poglavje in nebi rada da se zmeša use skup

Lp
Haiss