Z nočne omarie sem vzela telefon in ugasnila alarm, ki je zvonil že dve minuti.
Kot vsako jutro sem v Google brskalnik vpisala novice in kliknila na Najnovejše.
Prebrskala sem vse, vendar ni bilo ničesar zanimivega, zato sem ugasnila telefon in vstala.
Oblekla sem se v modro trenerko in zelen pulover.
Komaj sem stopila iz svoje sobe, sem iz kuhinje zaslišala mamino jokanje.
Namesto da bi šla v kopalnico, sem oddrvela dol po stopnicah.

Mami je sedela za mizo in jokala. Vprašala sem jo: »Mami, kaj je narobe?« »Oče se je včeraj peš vračal iz službe, ko ga je nekaj napadlo. Danes so na sredini ceste našli njegovo truplo. Policisti so nekako vdrli v njegov telefon in našli nekaj nejasnih slik nekega čudnega bitja.« »Pa kamere, so kaj ujele?« »Samo nejasne video posnetke,« je odgovorila in dobila nov napad joka. Tudi sama sem začutila, da se mi rosijo oči. Planila sem v jok in zahlipala:» Zakaj ravno on? Zakaj, zakaj?« Mami je rekla, da mi lahko napiše opravičilo, a jaz bom šla v šolo.

Odšla sem v hodnik in se obula ter pograbila šolsko torbo.
Po navadi mi mami reče adijo, a tokrat je prišla v hodnik, me objela in rekla: »Aryen, pazi, da te ne doleti enaka usoda kot očeta. Bodi previdna.«

Zunaj me je že čakala Lara, moja sošolka. Novica o mojem očetu je bila že objavljena na internetu, zato mi je lahko le rekla: »Moje sožalje, Aryen.«

V smrtni tišini sva odšli proti šoli, jaz pa sem še vedno jokala.
★*★*★
Upam, da vam je ta zgodba všeč, posebej pa se
zahvaljujem Like emojis, ker je pohvalila moj prolog:heart_eyes::heart_eyes:🤩🤩


P. S.: Kdo je kati 123, ker men piše, da je odgovorila na mojo objavo Žejen krvi 1. del, njenega odgovora pa ni nikjet pa še nikjer je ne najdem:disappointed_relieved::disappointed_relieved::disappointed_relieved: