Zunaj me je že čakala Lara, moja sošolka. Novica o mojem očetu je bila že objavljena na internetu, zato mi je lahko le rekla: »Moje sožalje, Aryen.«

V smrtni tišini sva odšli proti šoli, jaz pa sem še vedno jokala.

Hodili sva po sivem pločniku. Vse se mi je zdelo v črno belo sivem stilu. Vse hiše so bile enake, vsaj meni se je tako zdelo. Imele so rdeče strehe in belo fasado.
Skrivaj sem pogledala Laro. Gledala je dol in ni opazila mojega pogleda. Poslušala sem njeno dihanje in ga primerjala s svojim. Njeno je bilo hitrejše, sunkovitejše in močno, v nasprotju z mojim počasnim in žalostnim.
Vedela sem, da Lari ni preveč mar za smrt mojega očeta. Verjetno se je samo delala žalostno, ker je vedela, da je meni zelo hudo.

Lara me je vprašala: “ Hej, Aryen?” “Ja?” “Kako se počutiš ob misli na smrt svojega očeta?”
“Bolje kot prej,” sem ji odgovorila.
Tišina. “Kako pa si reagirala na to, ko si izvedela?” “Zelo žalostno, planila sem v jok, z mami sva obe jokali, nisem mogla verjeti, da se je zgodilo ravno to, česar sem se vedno bala,” sem rekla.
Larina mami je novinarka in dela veliko intervjujev. Verjetno Lara zato toliko sprašuje, pogosto se stvari podedujejo. Vendar razumem; Laro pač zanima in tudi vedno jo bo, pa še zelo radovedna je, skoraj vse nore stvari poskusi.
“Bi se lahko prosim nehali pogovarjati o tem, zelo mi je nelagodno, saj veš,” sem vprašala.
“Seveda, ni problema, samo zanimalo me je, saj veš, kako sem radovedna.”
Že spet sva hodili v čisti tišini.

Ne vem, kako bo v šoli, ampak verjetno se bo vleklo. Upam, da me ne bodo ničesar spraševali in mi dajali kakšnih “daril”. Sploh pa upam, da me ne bodo za povrh še učiteljice nadlegovale.

Pot do šole se je vlekla. Zdelo se mi je, da hodiva že celo večnost, čeprav sva bili na poti
šele okrog petnajst minut.

Razmišljala sem o sebi, mami in očetu. Res mi je žal zanj. Odločila sem se, da bom poskusila njegov umor malo raziskati in izvohljati, katero bitje točno ga je napadlo.
Iz torbe sem vzela telefon in vtipkala Novice. Pregledala sem vse in našla naslov NEZNANO BITJE NAPADLO MOŠKEGA SREDNJIH LET
Prebrala sem članek.
Pisalo je:

Neznano bitje je včeraj, v petek, 5. 1. 2024, napadlo moškega srednjih let, po imenu
Charlie Chekyn.
Izvedeli smo, da se je vračal iz službe in napadlo ga je bitje, ki ga še nismo nikoli videli.
Zdravniki so povedali, da so na njegovem vratu našli ugriz dveh zob.
Predvidevajo, da so mu izpili kri ali pa ga namerno ubili in v vrat naredili dve luknji.
Mogoče so se morilci zamaskirali, saj so okoliške kamere ujele obraz, podoben lobanji.
Umor trenutno raziskujejo naši najboljši detektivi in znanstveniki, ki zaenkrat še nimajo nobenih sledi.
Upamo, da se to ne bo ponavljalo, saj bi nekatere družine lahko ostale brez enega ali več članov.

Ugasnila sem telefon in ga pospravila.
Res čudno, da prej nisem videla naslova.

Z Laro sva prispeli do šole.

*****
Res se vam zahvaljujem, da
lajkate mojo zgodbo!!!!!!!!
Upam, da preberete še ta del!!