Komaj sem zbrala dovolj poguma, da sem pogledala.
13:19
Nicole: Rekla je ja!!!
Polly: OMG!!! Hvala ti, ker si jo vprašala!
Nicole: Ni za kaj!

Veselo sem odvihrala v jedilnico in zadovoljno sedla za mizo.
»Si pa vesela, Polly! Ti gre učenje dobro?«
»Ja,« sem lagala. O-moj-bog, kakšna lažnivka sem postala. Mama je na mizo položila špagete z bolonjsko omako. Preprosto ljubila sem bolonjsko omako. Naložila sem si celo goro in na to goro posula še goro sira. Njam. Temu se reče hrana!
Nisem končala prva. Jasno. Nikoli ne hitim s hrano. Vedno uživam vsak grižljaj in se zavedam, da ima velik pomen. To naredi hrano še okusnejšo.

Doma sladic nismo jedli. Že opečenec s čokoladnim namazom je bila izjema. Mama je vedno dajala zdravo hrano. Še posebej meni. A to ni pomenilo, da sem jedla manj. Ker če bi, ne bi mogla biti športnica.

Težava je, da nikoli nisem razmišljala, kaj si zares želim. Ja, rada sem risala manga stripe in poslušala glasbo, a… Stvari v mojem življenju je upravljala mama. Za plavanje ji je bilo vseeno, a je hotela, da zmagujem. Hotela je, da imam same petice. Hotela je, da ne jem hitre prehrane. Hotela je, da se ne družim s fanti, da nimam fanta. Hotela je, da ne hodim na praznovanja svojih sošolcev in sošolk, razen na Nicoline. Ni mi dovolila, da se dobivam z drugimi v razredu. Ni mi pustila, da imam YouTube, kaj šele TikTok, Instagram in Snapchat. Viber sem imela zaradi šole in Nicole. In kar je najhuje: mama je hotela, da se cele dneve le učim.


* * *

Zbrala sem pogum, da mami povem za jutri.
»Mama?« Vstopila sem v njuno sobo.
»Ja, Polly?«
OMG, kako sovražim svoje ime. »Emm… No…. Huh… Torej. S prijatelji smo se zmenili, da me jutri ob dveh pride iskat Nicole in greva na bazen,« sem živčno rekla. Mama in oče sta se spogledala. Mama je začela premišljevat.
»Lahkooo…,« je začela, jaz pa sem zažarela od sreče. »… Pod pogojem, da se boš naslednji teden pridno učila za referat in mi znala vse lepo in gladko povedati.« Aha.
»Seveda,« sem rekla.
»Potem pa prav.«
Odšla sem v svojo sobo in mislila, da bom umrla od sreče.
Vrgla sem se na posteljo in si v ušesa vtaknila slušalke. Zaspala sem.

* * *

Se opravičujem za dolgočasn in kratek del. Življenje nas, ka smo bl radi tut sami, je pač dolgočasno, ampak Pollyino ni! V naslednjem delu se bo velik zgodil. Držte presti, da Polly zmaga na tekmi:wink:! Pa ni vam treba komentirat, lahko samo date:heart:!
Lep večer in pol pondelk,
loly