Pisalnica
Hi!
Končno sem se določila napisati svojo zgodbo. Upam, da vam bo všeč!
Sem Emily Wiliams in živim v New Yorku. Stara sem sedemnajst let in že dolgo si želim iti na Yale University. Danes naj bi dobila njihovo pismo. Že cel dan sem zelo živčna in ne vem, kaj bi počela, da bi se umirila. Končno v mojo sobo prikoraka moja mama (tudi ona je zelo živčna) in na mojo posteljo vrže pismo. S tresočimi rokami ga odprem in preberem. Mama odide iz sobe in se nekaj časa vrne z očetom. Oba me pričakujoče gledata. Obrnem se proti njima in rečem: "Sprejeli so me." Oba kar zakričita od veselja in me vesela objameta. Onadva sta oba hodila na Yale, tam sta se tudi spoznala. Jaz že odotroštva sanjam, da bi tudi sama odšla tja. Končno mi je uspelo.
Prišel je dan odhoda. Prtljago zložimo v prtljažnik našega avta. Do Yala se peljemo eno uro in pol. Končno prispemo. Poslovim se od staršev in odidem. Neka študentka me odpelje v mojo sobo, ki si jo delim še s študentko Harper Moore. Ta že sedi na svoji postelji in si urejuje svoj prostor. Pozdravim jo in kmalu se zapleteva v pogovor. Zdi se zelo prijetna. Modre oči, črni lasje in vedno prijazen izraz na obrazu. Dan mine mirno in po dolgem pogovoru, ki vodi v noš, se s Harper odpraviva spat.
Zbudim se. Temno je. Pogledam na uro na telefonu. 2:00. Obrnem se in zaprem oči. Nekaj zaslišim. Nekakšno šepetanje. Odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vzamem telefon z nočne omarice in posvetim po sobi. Ko grem mimo enega izmed kotov, nekaj opazim. Nekakšno senco. Posvetim proti kotu in zagledam...
Če ta objava dobi pet :heart:, kmalu objavim naslednji del!
Lepo se imejte!
Končno sem se določila napisati svojo zgodbo. Upam, da vam bo všeč!
Sem Emily Wiliams in živim v New Yorku. Stara sem sedemnajst let in že dolgo si želim iti na Yale University. Danes naj bi dobila njihovo pismo. Že cel dan sem zelo živčna in ne vem, kaj bi počela, da bi se umirila. Končno v mojo sobo prikoraka moja mama (tudi ona je zelo živčna) in na mojo posteljo vrže pismo. S tresočimi rokami ga odprem in preberem. Mama odide iz sobe in se nekaj časa vrne z očetom. Oba me pričakujoče gledata. Obrnem se proti njima in rečem: "Sprejeli so me." Oba kar zakričita od veselja in me vesela objameta. Onadva sta oba hodila na Yale, tam sta se tudi spoznala. Jaz že odotroštva sanjam, da bi tudi sama odšla tja. Končno mi je uspelo.
Prišel je dan odhoda. Prtljago zložimo v prtljažnik našega avta. Do Yala se peljemo eno uro in pol. Končno prispemo. Poslovim se od staršev in odidem. Neka študentka me odpelje v mojo sobo, ki si jo delim še s študentko Harper Moore. Ta že sedi na svoji postelji in si urejuje svoj prostor. Pozdravim jo in kmalu se zapleteva v pogovor. Zdi se zelo prijetna. Modre oči, črni lasje in vedno prijazen izraz na obrazu. Dan mine mirno in po dolgem pogovoru, ki vodi v noš, se s Harper odpraviva spat.
Zbudim se. Temno je. Pogledam na uro na telefonu. 2:00. Obrnem se in zaprem oči. Nekaj zaslišim. Nekakšno šepetanje. Odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vzamem telefon z nočne omarice in posvetim po sobi. Ko grem mimo enega izmed kotov, nekaj opazim. Nekakšno senco. Posvetim proti kotu in zagledam...
Če ta objava dobi pet :heart:, kmalu objavim naslednji del!
Lepo se imejte!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo!
Komaj čakam naslednji del!
Komaj čakam naslednji del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobro
1
puhika (neprijavljena)
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
