JEEJ!!! (to je naslov tega dela)



Tii je vse skupaj kar vzelo sapo! Saj to je več kar si je kadarkoli želela! »Zmaji?! Resno?! Jeeeej!!! Obožujem zmaje!!!« Res je, Tiine najljubše magične pošasti iz filmov so bili zmaji. Vedno ko je gledala risanko o njih je sanjala, da ima prijatelja zmaja, ki jo lahko pelje kamorkoli, a zdaj je vse to resničnost… Naša junakinja je bila tako vesela, da so se ji že solze nabrale v oči. Začela je jokati na ves glas: »Maaamiii takoooo veseeela sem!!! Ne morem nehati jokati!!!« Mama jo je samo objela in, ko se je Tia malo pomirila, jo je vprašala: »No, kdaj pa želiš oditi?« Tia je odgovorila skoraj v istem trenutku: »Čim prej! Samo od prijateljev se moram še posloviti.« Mama Sarah se ji je spet nasmehnila in ji prikimala, nato z bolj resnim tonom rekla: »Ja, seveda se lahko posloviš; samo ne povedati kam greš in zakaj, v nasprotnem primeru ti lahko Spoštovane Gospe odvzamejo moči in spomin ter spremenijo spomin od vsakega, ki je Nečam in ve kaj o temu.« Tia je mamo pogledala po strani in naredila prav smešen obraz ob besedi Nečam ter jo že hotela vprašati kaj to sploh pomeni, ko se je mama začela smejati in jo s tem prekinila: »Oprosti Tia čisto sem padla v pogovor in sem pozabila, da ti ne veš kaj to pomeni. Nečami so tisti, ki ne znajo čarati in ne vejo nič o čarovnijah. Če njim poveš kaj o čarovnijah, ti lahko Spoštovane Gospe, kot sem že prej rekla, odvzamejo čarovnije. Spoštovane Gospe pa so čuvajke elementov na primer Nikky je čuvajka narave, zemlje… Ampak že kar nekaj časa iščejo Gospo življenja, ljudi in živih bitij. Že veliko škratov, vilincev in drugih bitij jo je iskalo, ampak je noben ni uspel najti.« Mama je umolknila in nastala je taka tišina, da bi se lahko slišalo Tiine možgane razmišljati, če bi pozorno prisluhnil, a sta bili obe poglobljeni v svoje misli, tako, da tega sploh nista opazili. Čez nekaj časa se je zunaj zaslišal otroški smeh in takrat se je Tia spet spomnila na prijatelje. Vstala je in vznemirjeno rekla: »Ven se grem igrat!« In zdirjala na hodnik, si obula čevlje in si jopico zavezala kar okoli pasu, saj so bili sredi poletja in stekla ven do prijateljev. Mama jo je še nekaj časa opazovala skozi okno, potem pa se je vrnila k opravilom.
Tia je že skoraj pritekla do prijateljev, ko ji je z druge strani parka pomahala njena prijateljica Katy White. Takoj je zamenjala smer in odhitela do nje. Katy jo je pričakala z velikim nasmeškom na obrazu. Ko je Tia prihitela do nje, jo je povlekla v njuno skrivališče v votlem drevesu, kjer sta se po navadi pogovarjali o skrivnostih. Tia je komaj prilezla noter, ko jo je njena prijateljica že vprašala: »A ti je mama povedala?« Tia jo je postrani pogledala, nato pa se nasmehnila, ker je vedela, ''kam pes z taco moli'', in ji rekla: »Odvisno… Povem ti, če veš kaj je Nečam.« Vedela je, da če bo njena prijateljica prav odgovorila, ji bo lahko zaupala, kar ji je mama povedala. Katy se je takoj odzvala in zdrdrala: »Nečami so tisti, ki ne znajo čarati in ne vejo nič o čarovnijah.« Tio je nenaden odgovor presenetil, a je bila z razlago zadovoljna. Nasmehnila se je in prijateljici povedala, kar je zvedela od mame.
Ko je Tia govorila, je Katy samo prikimavala, nato se je začela smejati; kmalu sta se obe smejali. Tia je nato predlagala: »Kaj če se greva skupaj posloviti od prijateljev?« Katy je prikimala ter se splazila iz skrivališča ter počakala še Tio. Nato sta se skupaj sprehodili do prijateljev. Razložili sta jim, da se bosta obe preselili še v tem mesecu. Ker jim pravega vzroka nista mogli povedati, sta kot izgovor izbrali selitev, ker so starši našli boljšo službo. Sledilo je čustveno objemanje in poslavljanje, kot da bi odšli že danes. Oglasil se je majhen fantek in rekel: »Upam, da ne bosta pozabili na našo majhno vasico in zelo vaju bomo pogrešali.« Takrat se je Tia nečesa spomnila in se udarila po čelu: »Saj res! Jaz se bom za praznike vračala sem!« Njene besede so vsi veselo sprejeli in se spet začeli igrati skrivalnice.
Tia se je zvečer zadovoljno vrnila domov in mami samo pokimala v pozdrav, ko se je spomnila, da se bosta kmalu preselili pa je spet pohitela nazaj do nje in jo vprašala: »A lahko že začneva pakirati?« Mama se ji je nasmehnila in ji pokimala.


In tu je ta drugi del...
Upam, da vam je všeč! Če imaste kakšno pripombo ali popravek bi bila zelo vesela, da lahko popravim napake in napredujem.
Na smetišnici sem napisala moj novi ritem, ampak povem še tukaj:
Odločila sem se, da bom med tednom pisala, med vikendi in pa objavljala. Včasih bom mogoče dala tudi kaj med tednom... Če kakšno soboto ne objavim bom v nedeljo 2... tako da... pač to je to... hvala če si to prebral/a
LP, *Galaxy Ginny*