ODHOD



Tia je takoj pohitela v svojo sobo in v torbe in kovčke začela pospravljati svoje stvari. V torbico, ki ji je najbolj pri srcu in jo ima vedno s seboj, je dala sliko prijateljev in majhen kamen v obliki srčka, ki ga je našla na sprehodu s prijatelji ob reki ter verižico, ki ji jo je podarila mami; skratka same pomembne stvari. Njena omara z oblačili je bila kmalu prazna in kovček poln. Med tem, ko je pospravljala, je razmišljala o tem, da so se v mamini bližini v resnici že velikokrat zgodile čudne stvari, kot na primer, da so bile vse njene strgane in umazane hlače že v naslednji uri lepo zlikane in urejene na njeni postelji, kot da bi bile nove, ali pa, da je vrt urejen, ne da bi kdaj videla mamo uporabljati vrtno orodje… Ko je mama vstopila se je Tia zdrznila, saj je razmišljala ravno o njej. Mama se ji je kot po navadi nasmehnila in zamahnila z roko in Tiini predalčki so bili v hipu vsi prazni in kovčki in vrečke polni. Tia je obstala z odprtimi usti, ampak ko se je spomnila, kaj je mama pri kosilu naredila s sadjem, je šla preveriti vse kotičke sobe, če slučajno ni česa pozabila. Ko je ugotovila, da je mama res vse uspela pospraviti se je še bolj vzhičeno odpravila v dnevno sobo, da bi tudi tam pobrala svoje stvari. V omarah je našla svoje stare igrače, in se odločila, da bo s seboj vzela le najpomembnejše. Ko je tako izbirala in razmišljala, se je spomnila tudi, da bosta z mamo, ko se preselita, potrebovali tudi pohištvo zato je zaklicala: »Mamiii a lahko prosim prideš malo sem?« Mama se je čez nekaj trenutkov pokazala med vrati in Tia jo je vprašala: »Mami kaj pa pohištvo?«. Mama se je udarila po čelu, saj se je spomnila, da ji ni o tem še nič povedala. »To je še ena od verjetno mnogih stvari, ki ti jih moram še povedati. V čarovniškem svetu še vedno čaka hiška, v kateri sem jaz prebivala, ko sem obiskovala šolo Mispissiti. Zato lahko pohištvo ostane tukaj, poleg tega ga bomo potrebovali, ko se bomo vračali za počitnice. A si že pozabila?« Tia se je šele takrat spomnila: »Saj res! Čisto sem bila zaposlena z drugimi mislimi in sem pozabila, da se bomo vrnili!« Mama se ji je spet nasmehnila in spet odšla iz sobe. Taka je bila mama Sarah, za Tio je imela vedno pripravljen nasmešek.
Čez nekaj dni, ko sta imeli vse pomembne stvari, ki sta jih potrebovali, lepo pospravljene v kovčkih, jih je mama začela zlagati v avto; tokrat brez čarovnij, saj bi jo lahko kakšen sosed opazil. Tia ji je že hotela priskočiti na pomoč, ko je mama Sarah odkimala in rekla: »Tia kaj pa, če greš ti raje do Katyine hiše in pogledaš, če je njena družina pripravljena? Zmenila sem se z njeno mamo Helen, da gremo skupaj.« Tia je prikimala in odhitela do Katyine hiše. Ko jo je videla, kako pomaga staršem zlagati stvari v avto, se je nasmehnila in zaklicala že od daleč: »Kaaaaatyyy!!«. Njena prijateljica je ni mogla preslišati, saj se je Tia tako zadrla, da so jo slišali še sosedi na koncu ulice. Katy ji je pomahala nazaj, nekaj rekla svojim staršem, in ko ji je oče prikimal se je pognala Tii naproti. Ko sta se na sredi poti srečali jo je Tia takoj vprašala: »A si ti vedela, da gremo skupaj?«. Katy je odgovorila: »Ne, mama mi je šele pred nekaj minutami to povedala«. Tia je prikimala: »Meni tudi! Jaz komaj čakam!« Tako sta se še nekaj časa pogovarjali, ko je Tiina mama Sarah zaklicala: »Tiiia! Pridi sem! Res je, da gremo skupaj, ampak vsak s svojim avtom!«. Tia ji je zaklicala nazaj: »Ja, mamiii!« »Adijo … za nekaj časa, Katy!« se je pohecala Tia in stekla proti mami. Mama je že vžgala avto, ko je Tia prispela do nje. Hotela je vstopiti v avto, ko jo je mama zadržala in rekla: »Tia… Preden vstopiš, ti moram dati prevezo čez oči. Saj veš…, da ne boš videla kam se voziva, ker otroci tega ne smejo izvedeti… Lahko spiš če želiš, ker ne boš videla ničesar in ti bo verjetno dolgčas. Oprosti srček, ampak taka so pravila.« Tia jo je nekako žalostno pogledala, ampak je razumela in zato prikimala. Dovolila je mami, da ji zaveže posebno prevezo čez oči, in res se ji je v trenutku vse stemnilo pred očmi in postala je zelo zaspana. Mama jo je dvignila v naročje in položila na zadnje sedeže, sama pa se je usedla za volan in že sta se odpravili na pot.


In to je 3. del! :grin:
Upam da vam je bil všeč, in če imate kakšne pripombe ali popravke, jih bom zelo vesela, da lahko napredujem!:stuck_out_tongue_winking_eye:
Hvala dragon girl, za tako spodbuden komentar v prejšnjem delu! Res si prijazna!!!:kissing_heart::heart::heart:
Naslednji del pride verjetno naslednji vikend ali pa že jutri, odvisno, kaj bom imela za nalogo v šoli in ali če se mi bo dalo pisati.
Hvala če si prebral/a do tukaj!
LP, *Galaxy Ginny*