SPERANTIJA


Tia je samo stala tam z odprtimi usti in gledala, kako se je mogočen zmaj spuščal na tla in meril v mamo! Od strahu se ni mogla premakniti… celo na Katy je pozabila, da bo tudi ona vsak čas prišla v ta svet. V tistem trenutku je počilo nad njeno glavo in Katy je padla prav nanjo. Tio je to še bolj prestrašilo, saj se je vse zgodilo tako hitro. Instinktivno je takoj vstala in potegnila prijateljico k sebi. Kmalu je spet počilo in prikazala se je še Helen (Katyin oče pa se jim tokrat ni mogel pridružiti zaradi obveznosti v »normalnem« svetu). Spet je nekaj zakrilo sonce, in tokrat sta obe punci pogledali v zrak in videli še enega zmaja. Zmaj se je začel naglo spuščati proti Helen, a ona ni izgledala prav nič prestrašena, temveč se je smehljala tako kot Sarah. Zmaja sta pristala; tedaj sta punci zakričali od strahu, saj sta se zmaja vse bolj približevala in iz nosov se jim je začelo kaditi. Tia in Katy sta se preplašeno stisnili skupaj, ko je Sarah veselo objela zmaja, ki se ji je približal. Obrnila se je k puncama in rekla: »Tia, Katy to je moja zmajčica Cherry…« še bolj tesno je objela zmaja, ki je bil očitno ženskega spola. Helen je stopila do drugega zmaja ter ga ljubeče pobožala in rekla: »To pa je moj Felix«. Tia in Katy sta opazovali mami kako sta se igrali z zmaji nato pa je Tia nekoliko zmedeno vprašala: »A sta to vajina zmaja?«. Obe sta prikimali in Helen je dodala: »Dobili sva jih prvi dan šole, tako kot jih bosta tudi vidve ampak šele čez dve leti.« Tokrat se je Katy opogumila in rekla svoji mami: »A ga lahko pobožam?« mama ji je prikimala in jo prijela za roko ter ji jo položila za zmajeva ušesa. »Tam ga počohljaj, zelo mu je všeč!« Katy jo je ubogala in zmaj je začel iz nosa veselo puhati oblačke dima različnih oblik. Tudi Katy je uživala. Sarah je pomignila Tii naj stopi bližje in rekla: »Cherry to je Tia« zmajevka je nekako pokimala »Tia to je Cherry« tokrat je Tia pokimala. Mama je Tii pokazala kje naj poboža njeno zmajevko. Tia je položila dlan na njen gobec, zmajevka pa je nežno zaprla oči in se z gobcem stisnila k Tii. Nato je Tio z gobcem izpodrinila in jo dvignila ter ponesla na svoj hrbet in ji s tem nakazala, naj se usede nanjo. Tia je bila preveč presenečena, da bi se uprla, zato je ker sedla na Cherry. Sarah se je zahahljala in rekla zmajevki: »Lahko, samo pazi nanjo!«. Medtem je tudi Felix porinil Katy na svoj hrbet a Katy je bila bolj prestrašena kot presenečena. Helen je tudi prikimala. Sarah je še zaklicala: »Dobrodošle v Sperantiji! Zmaja vama bosta razkazala to prečudovito deželo.« Nato pa se je še Helen malo zaskrbljeno oglasila: »Ampak saj onidve ne razumeta zmajskega jezika! Kaj če greva z njima za prvič?«. Sarah je malo pomislila in prikimala. Tako sta se obe mami pridružili in skoraj istočasno rekli: »V zrak!« in zmaja sta poletela.
Ko so bili v zraku je začela Sarah razlagati Tii: »No, kot sem prej rekla, dobrodošla v Sperantiji! To je ta čaroben svet, ampak njegovega imena ne smemo izreči v našem normalnem svetu. To je pravilo. O tem se boste več učili v šoli.« Tia je razumevajoče prikimala in jo vprašala: »Ampak zakaj je tvoja zmajevka vijolična od Helen pa oranžen… a to kaj pomeni? In kje je tista šola Mispsistiti ali nekaj takega?« Mama je rekla zmajevki: »Počasi, počasi!« in Cherry je upočasnila, da bi se lahko »potnici« lažje pogovorili. Nato je nadaljevala: »Zmaji so drugačnih barv zato ker so različnih elementov. Felix je ognjen in Cherry je neke vrste vodnega elementa in še nekaj a tega še ne vem… Nekateri čarovniki tega nikoli ne izvejo.« »Zmaji imajo lahko enega ali več elementov,« je še dodala nato pa zmajevki spet nekaj zamrmrala. Cherry je obrnila smer, Sarah pa je zaklicala Helen: »A jima greva pokazati Mispissiti?« Helen ji je potrdila in zdaj je tudi Felix obrnil. Sarah se je ponovno posvetila Tii: » Ni Mispsistiti ampak Mispissiti. Ni slišati velike razlike, ampak je prav, da se naučiš pravilne izgovorjave, saj bo kot tvoj drugi dom.« »Poglej!« pokazala je na veliko belo stavbo: »To je Mispissiti!«. Cherry se je začela spuščati. Tia je pogledala v stran in videla da se tudi Felix spušča.
Ko so pristali pred veliko belo zgradbo je Helen rekla: »To je šola Mispissiti!« in že je hotela nekaj dodati, ko so zaslišali premikanje v bližnjem grmovju. Tia je pogledala svojo mamo in pričakovala nasmeh, a tudi ona je imela resen in zaskrbljen obraz.


Tu je 5. del!
Če niste videli prejšnjih so tukaj povezave:
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
2. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/2
1. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen
Upam, da vam je bila zgodba všeč in, da ste uživali v branju!
Če vam je bila zgodba všeč pokažite tistemu bledemu srčku kako je biti rdeč,
če imaste predlog ali odgovor na vprašanje (A vam je boljše da pišem tako ali da naprimer naredim --Tia-- in pišem kaj si ona misli, dela...?) komentirajte zelo bom vesela,
če želite biti obveščeni kdaj pride nov del in če vas zanimajo moje objave se naročite name!
Hvala dragon girl in Svenko za spet tako lep in spodbuden komentar! Seveda hvala tudi vsem drugim!!!
Upam, da ta del ni bil predolg!
LYSM!, *Galaxy Ginny*