...Izabella je karnaenkrat zaslišala glasen POK! Ozrla se je, da bi videla kaj je bilo. Ko je pogledala čez ramo je zakričala:"Aa, kdo si, zakaj si tu? Spiz*i iz moje hiše!" "Umiri se, nisem ti nevaren. Prosim, poslušaj me," je dejala postava pred njo. "Vseeno mi je kaj praviš, samo POJDI!!" je nazaj zakričala Iza. Šele sedaj je imela dovolj časa, da je videla, s kom govori. Ni bil človek. Ampak bil je moškega spola, to se je po glasu prepoznalo. Majnša postava, z majhnimi očmi in velikimi ušesi. Srce ji je hitro bilo in bila je prestrašena. Iza se je pozadensko umikala. Nazadnje je že prišla do vrat in bi jih že skoraj odprla, ko se je spotaknila. "K-kdo si? Ali je to k-kakšen hec? Saj si č-človek, ne?" je z tihim in prestrašenim glason dejala Izabella. "Nič ti ne bom naredil prisežem. Ampak poslušaj me. Nekaj ti moram povedati," je reklo majhno bitje. "Samo pojdi iz moje sobe skozi okno ven! Ko boš zunaj te bom mogoče poslušala," je rekla z rokami čez obraz. Takoj za tem je začela kričati:"Aaa, na pomoč. Neko bitje me napadaaaa!" Roke je za trenutek umaknila iz obraza. Bil je čisto v kotu. "Zdravo, prosim, ne boj se me. Greva od začetka, kot da se to ni zgodilo. Torej, ime mi je Nace Lee in ja, nisem človek. Ne se me bat. Ampak jaz sem..."
———————————————————————————
Hej hoj PILovci!
Upam, da vam je bil ta del všeč. Upam, da vas ne moti, ker sem v uzgodbi uporabila kletvico. Vesela bi bila vseh komentarjev, kritik in ostalih mnenj (pa seveda tudi lajkov). Če dobi zgodba 8 likov in 3 komentarje, bo nov del zunaj do četrtka.


Želim vam veliko uspehov v šoli,
#S2