depresija
0
hej...
torej neki mescou nazaj sm js zacela sh. in ik da to ni uredu in js res poskusam nehat. In fr sm ugotovila da rabm psihologa, sm ze rekla mami sam se je zacela sam tko smejat. tkoda prosim a ma kdo nssvet kako ji rec se enkrat pac js nemorm vec rabim pomoc...
sori k neznam logicno razlozit kaj se dogaja haha
torej neki mescou nazaj sm js zacela sh. in ik da to ni uredu in js res poskusam nehat. In fr sm ugotovila da rabm psihologa, sm ze rekla mami sam se je zacela sam tko smejat. tkoda prosim a ma kdo nssvet kako ji rec se enkrat pac js nemorm vec rabim pomoc...
sori k neznam logicno razlozit kaj se dogaja haha
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sorry kr sm glupa amoak kaj je sh.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :)
Strinjam se, da self harming ni pravilna rešitev. Nikoli. Vem, da se ti v tistem trenutku, ko to narediš zdi, da je okej, ker bolečina malo izgine ampak ni. Iz tega nikoli ni dobrih stvari. Še vedno vztrajaj pri mami, da rabiš psihologa, da rabiš pogovor, saj se ti zdi, da ga potrebuješ, da ne boš mogla čez to sama. V primeru, da še vedno ne bo nič lahko tudi poskusiš govoriti z njo o težavah, mogoče ti lahko ona pomaga.
Ne vem iz kje si zato težko rečem, lahko pa pogledaš na spletno stran posvet.org - imajo brezplačna svetovanja v določenih krajih, morda ti to kaj pomaga. Ali pa TOM telefon, morda njihova klepetalnica, kjer se s strokovnjakom pogovarjaš zasebno - imajo določene ure.
Za konec pa naj ti povem, da nisi sama in šla boš čez to, le najdi primerno pomoč zase pa naj bo to psiholog, mama, prijatelji, oči, babi itd. :heartpulse:
Strinjam se, da self harming ni pravilna rešitev. Nikoli. Vem, da se ti v tistem trenutku, ko to narediš zdi, da je okej, ker bolečina malo izgine ampak ni. Iz tega nikoli ni dobrih stvari. Še vedno vztrajaj pri mami, da rabiš psihologa, da rabiš pogovor, saj se ti zdi, da ga potrebuješ, da ne boš mogla čez to sama. V primeru, da še vedno ne bo nič lahko tudi poskusiš govoriti z njo o težavah, mogoče ti lahko ona pomaga.
Ne vem iz kje si zato težko rečem, lahko pa pogledaš na spletno stran posvet.org - imajo brezplačna svetovanja v določenih krajih, morda ti to kaj pomaga. Ali pa TOM telefon, morda njihova klepetalnica, kjer se s strokovnjakom pogovarjaš zasebno - imajo določene ure.
Za konec pa naj ti povem, da nisi sama in šla boš čez to, le najdi primerno pomoč zase pa naj bo to psiholog, mama, prijatelji, oči, babi itd. :heartpulse:
2
celiné
celiné
I'm glad, da je vsaj malenkost pomagal. Če boš kaj rabila napiši :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo,
Svetujem ti, da se o tej situaciji pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Glede na to, da si že sama povedala, da potrebuješ pomoč psihologa, se lahko zaupaš tudi šolski svetovalni delavki. Pogovor o tem, ti lahko prinese olajšanje, saj s tem ko bi čustveno stisko zaupala drugemu, bi dobila občutek, da nisi sama s svojo bolečino. Pogovor lahko začneš na takšen način: »Včasih začutim močno potrebo po tem, da bi se samopoškodovala, čeprav si v resnici ne želim škodovati. Te lahko pokličem, ko bom zopet začutila to potrebo, da mi boš delala družbo in me v tistem trenutku zamotila?«.
Lahko se obrneš na kakšnega sorodnika, prijatelja, svetovalno delavko na šoli, ali pa pokličeš na katero izmed naslednjih številk:
-TOM telefon (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
-Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
-Zaupni telefon Samarijan: 11 123 (24 ur na dan brezplačno)
-Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, 031 778 772
-SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (vsak delovnik med 12. in 22. uro, sobota,
nedelja in prazniki med 18. in 22. uro, brezplačno)
-Obrneš se lahko tudi na Center za socialno delo v svoji regiji
-Svetovanje preko spletnega klepeta Na varnem: http://na-varnem.si/ ali telefonske
številke 040 950 514
Pomembno je tudi, da poskušaš težke trenutke prebroditi na neškodljiv način. Skušaj poiskati nekaj, česar ne počneš vsak dan, saj s prekinitvijo rutine pozornost lažje preusmeriš stran od čustvenega trpljenja. Če ne veš, kaj bi ti lahko pomagalo, pomisli na to, kaj si rada počela v preteklosti (npr. v otroštvu), ko si se soočala z močnimi čustvi. Težke občutke lahko blažiš s pogovorom z bližnjimi, poslušanjem glasbe, risanjem, ukvarjanjem s hišnim ljubljenčkom, telesno dejavnostjo ali drugimi hobiji. V začetku se ti bodo načini morda zdeli nesmiselni, dolgočasni ali nekoristni, a se skušaj spodbuditi k nadaljnjem izvajanju.
Lahko preizkusiš tudi nekatere nadomestne načine, kot so:
-Okrog zapestja si namesti elastiko. Ko začutiš željo po samopoškodovanju, elastiko napni in spusti.
-Vzameš lahko nekaj ledenih kock, jih stisneš v dlan in pustiš, da se ti počasi topijo v dlani.
-Udarjaj v blazino ali v pesti stiskaj mehak predmet (npr. žogico).
Res ti želim vse najboljše in upam, da sem ti vsaj malo pomagala z odgovorom. Ne pozabi, da nisi sama in si ljubljena <3
Bunny
Svetujem ti, da se o tej situaciji pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Glede na to, da si že sama povedala, da potrebuješ pomoč psihologa, se lahko zaupaš tudi šolski svetovalni delavki. Pogovor o tem, ti lahko prinese olajšanje, saj s tem ko bi čustveno stisko zaupala drugemu, bi dobila občutek, da nisi sama s svojo bolečino. Pogovor lahko začneš na takšen način: »Včasih začutim močno potrebo po tem, da bi se samopoškodovala, čeprav si v resnici ne želim škodovati. Te lahko pokličem, ko bom zopet začutila to potrebo, da mi boš delala družbo in me v tistem trenutku zamotila?«.
Lahko se obrneš na kakšnega sorodnika, prijatelja, svetovalno delavko na šoli, ali pa pokličeš na katero izmed naslednjih številk:
-TOM telefon (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
-Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
-Zaupni telefon Samarijan: 11 123 (24 ur na dan brezplačno)
-Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, 031 778 772
-SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (vsak delovnik med 12. in 22. uro, sobota,
nedelja in prazniki med 18. in 22. uro, brezplačno)
-Obrneš se lahko tudi na Center za socialno delo v svoji regiji
-Svetovanje preko spletnega klepeta Na varnem: http://na-varnem.si/ ali telefonske
številke 040 950 514
Pomembno je tudi, da poskušaš težke trenutke prebroditi na neškodljiv način. Skušaj poiskati nekaj, česar ne počneš vsak dan, saj s prekinitvijo rutine pozornost lažje preusmeriš stran od čustvenega trpljenja. Če ne veš, kaj bi ti lahko pomagalo, pomisli na to, kaj si rada počela v preteklosti (npr. v otroštvu), ko si se soočala z močnimi čustvi. Težke občutke lahko blažiš s pogovorom z bližnjimi, poslušanjem glasbe, risanjem, ukvarjanjem s hišnim ljubljenčkom, telesno dejavnostjo ali drugimi hobiji. V začetku se ti bodo načini morda zdeli nesmiselni, dolgočasni ali nekoristni, a se skušaj spodbuditi k nadaljnjem izvajanju.
Lahko preizkusiš tudi nekatere nadomestne načine, kot so:
-Okrog zapestja si namesti elastiko. Ko začutiš željo po samopoškodovanju, elastiko napni in spusti.
-Vzameš lahko nekaj ledenih kock, jih stisneš v dlan in pustiš, da se ti počasi topijo v dlani.
-Udarjaj v blazino ali v pesti stiskaj mehak predmet (npr. žogico).
Res ti želim vse najboljše in upam, da sem ti vsaj malo pomagala z odgovorom. Ne pozabi, da nisi sama in si ljubljena <3
Bunny
1
Moj odgovor:
Vampiree4Life
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(66)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)
