Ed + Bed
5
Utopljena v kalorijah
Pomoč prosim. :sob:
Imela sem "anoreksijo" v začetku 2024 ampak nisem šla v bolnico pa tudi nihče ni vedel za to, ker sem to skrivala. Kar mislim povedati je da sem jedla zelo zelo malo vsak dan, izpuščala obroke (vglavnem sem jedla samo kosilo ob vikednih in kos sadja, med tednom pa še veliko manj, ker sem imela kosilo v šoli ampak sem pojedla samo 1 žlico juhe recimo ali majhen kos mesa in solate) in se stradala. Nad tem sem imela popolen nadzor in sem seveda izgubila nekje 15 kg kar je vem da zelo dosti! Šla sem iz 58 kg na 43 in izgledala kot okostnjak medtem ko sem pri 58 bila čisto vredu SPLOH NEVEM ZAKAJ SEM ZAČELA. Ampak "na srečo" se je to nehalo poleti, ker nisem bila v šoli in počitnice so bile in sem spet vzljubila hrano, vseeno pa me depresivne misli niso nikoli zapustile. :sob: Še vedno štejem kalorije in obžalujem najmanjšo stvar, ki jo pojem. Pojavil pa se je NOV PROBLEM! Od zacetka šolskega leta imam "BEd" reče se binge eating disorder oziroma prenajedanje se mi zdi. Pojem veliko preveč, ker se ne morem ustaviti in recimo zaradi tega iz strahu izpustim zajtrk, ker vem da bom bingala popoldne po kosilu. Nimam. več nadzora nad sabo oziroma 4 dni v tednu še zdržim potem petek, sobota in nedelja pa se ne morem ustavit in recimo ko pojem eno "prepovedano" hrano me nekaj zgrabi in pojem še 100krat več. :sob: Grozno je! Vseeno pa beležim vse kar pojem in izračunam kalorije in s poskušam držati neke številke (na dan poskušam 1200 kslprij pojesti in včasih mi uspe manj ampak med vikendih pa pride do 2000) ampak zaradi te motnje ne zdržim. Kar je NAJHUJE na začetku ni bilo vidnih sprememb zdaj pa jih lahko opazim in to me tako mori. Širša sem v pasu, nimam več lepe suhe postave in maščoba se mi nabira celo na hrbtu kjer je nikoli nisem imela. Počutim se kot pujs. Ampak o hrani razmišljam ves čas!! Včasih razmisljam da bi vprašala mamo za pomoč ampak ona bi me zelo kaznovala ker sem skrivala svojo stradanje pred njo in verjetno bi za vse skupaj krivila telefon in nakoncu bi bilo še huje. Aja stara sem 14 in sem v prvem letniku srednje šole (rojstni dan imam decembra).
Kako se naj rešim tega, prosim pomagajte :sob:
Imela sem "anoreksijo" v začetku 2024 ampak nisem šla v bolnico pa tudi nihče ni vedel za to, ker sem to skrivala. Kar mislim povedati je da sem jedla zelo zelo malo vsak dan, izpuščala obroke (vglavnem sem jedla samo kosilo ob vikednih in kos sadja, med tednom pa še veliko manj, ker sem imela kosilo v šoli ampak sem pojedla samo 1 žlico juhe recimo ali majhen kos mesa in solate) in se stradala. Nad tem sem imela popolen nadzor in sem seveda izgubila nekje 15 kg kar je vem da zelo dosti! Šla sem iz 58 kg na 43 in izgledala kot okostnjak medtem ko sem pri 58 bila čisto vredu SPLOH NEVEM ZAKAJ SEM ZAČELA. Ampak "na srečo" se je to nehalo poleti, ker nisem bila v šoli in počitnice so bile in sem spet vzljubila hrano, vseeno pa me depresivne misli niso nikoli zapustile. :sob: Še vedno štejem kalorije in obžalujem najmanjšo stvar, ki jo pojem. Pojavil pa se je NOV PROBLEM! Od zacetka šolskega leta imam "BEd" reče se binge eating disorder oziroma prenajedanje se mi zdi. Pojem veliko preveč, ker se ne morem ustaviti in recimo zaradi tega iz strahu izpustim zajtrk, ker vem da bom bingala popoldne po kosilu. Nimam. več nadzora nad sabo oziroma 4 dni v tednu še zdržim potem petek, sobota in nedelja pa se ne morem ustavit in recimo ko pojem eno "prepovedano" hrano me nekaj zgrabi in pojem še 100krat več. :sob: Grozno je! Vseeno pa beležim vse kar pojem in izračunam kalorije in s poskušam držati neke številke (na dan poskušam 1200 kslprij pojesti in včasih mi uspe manj ampak med vikendih pa pride do 2000) ampak zaradi te motnje ne zdržim. Kar je NAJHUJE na začetku ni bilo vidnih sprememb zdaj pa jih lahko opazim in to me tako mori. Širša sem v pasu, nimam več lepe suhe postave in maščoba se mi nabira celo na hrbtu kjer je nikoli nisem imela. Počutim se kot pujs. Ampak o hrani razmišljam ves čas!! Včasih razmisljam da bi vprašala mamo za pomoč ampak ona bi me zelo kaznovala ker sem skrivala svojo stradanje pred njo in verjetno bi za vse skupaj krivila telefon in nakoncu bi bilo še huje. Aja stara sem 14 in sem v prvem letniku srednje šole (rojstni dan imam decembra).
Kako se naj rešim tega, prosim pomagajte :sob:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne ne ne nemorm ti si dobesedno opisala mene pa ne sam to da si mela anoreksijo za katero noben ne ve pa o tega da še zdej šteješ kalorije še isti mesc mava rojstn dan pa isto sva stari
o jaa tocno vem kako se pocuts na ISTEM tut jst (sploh med vikendi) mal spustim nadzor na hrano in se mal prenajedam:sob: tut jst spuscam zajtrke ker vem da bom pol velik jedla in tut pr men se je polet glede anoreksije dost zbolsal ker sm bla pr babi na obisku in res je dobr kuhala in ja nism mogla drgac enostavno sm zacela vec jest in ja to je res k da bi sebe poslusala jst res upam da bo slo kej na bols
zdej glede kalorij v glavi vem tut jst si jih stejem enostavno nemorm ker mam v glavi tko use nastudiran in lih dans sm se spet pogledala v ogledalo in ja jst sm se odlocla da bom zgubla to odvecno mascobo ker se nemorm vec gledat v ogledalu vem da ni prov in res upam da ne dajem nobenga slabga vpliva nate
vrjetn ti bojo kksni drugi odgovori kej bl koristl ker gledena to da mava isti problem ti nemorm prov velik pomagat ker tut ce bi ti hotla se mi zdi glupo da ti govorim eno u resnic pa delam lih obratno ampak lej zavedi se da nisi sama loh se o tem pogovoris s kksno prjatlco k ji res zaupas drgac pa vem da je o tem tezko govort in ze to da si sm napisala je velik
srecno sj mas to:kissing_heart::kissing_heart:
o jaa tocno vem kako se pocuts na ISTEM tut jst (sploh med vikendi) mal spustim nadzor na hrano in se mal prenajedam:sob: tut jst spuscam zajtrke ker vem da bom pol velik jedla in tut pr men se je polet glede anoreksije dost zbolsal ker sm bla pr babi na obisku in res je dobr kuhala in ja nism mogla drgac enostavno sm zacela vec jest in ja to je res k da bi sebe poslusala jst res upam da bo slo kej na bols
zdej glede kalorij v glavi vem tut jst si jih stejem enostavno nemorm ker mam v glavi tko use nastudiran in lih dans sm se spet pogledala v ogledalo in ja jst sm se odlocla da bom zgubla to odvecno mascobo ker se nemorm vec gledat v ogledalu vem da ni prov in res upam da ne dajem nobenga slabga vpliva nate
vrjetn ti bojo kksni drugi odgovori kej bl koristl ker gledena to da mava isti problem ti nemorm prov velik pomagat ker tut ce bi ti hotla se mi zdi glupo da ti govorim eno u resnic pa delam lih obratno ampak lej zavedi se da nisi sama loh se o tem pogovoris s kksno prjatlco k ji res zaupas drgac pa vem da je o tem tezko govort in ze to da si sm napisala je velik
srecno sj mas to:kissing_heart::kissing_heart:
6
leni
leni
jst drgac sm mami enkrat povedala da mam mal tezave s samopodobo sam tega res nism nardila dramaticnga in ona teg pac ni resno uzela in ja jst sm pol naprej stradala... nevem sam jst glede teh stvari zaupam bl prjatlcam
Utopljena v kalorijah
Oh hvala ti vsaj sama nisem. 😭 Res mi je žal da se tudi tebi to dogaja. Mogoče bo pa ta teden lažje kdo bi vedel. Želim ti vso srečo
leni
hvala tut teb<33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej meni jeres zelo žel, da tole slišim, zato ti bom seveda poskušala pomagati.
No situacija je taka da imam dobro prijateljico, ki se sooča z takimi težavami. Predlagam, da se najprej pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš (Npr. Prijateljica, babi, učiteljica, tudi brat/sestra) no ta prijateljica je to povedala meni in skupaj sva poskušali rašiti težavo. Kot prvo sem jo spodbujala naj poje zmerne obroke hrane na dan in če ti res pomaga, da si šteješ kalorije poskusi na googlu poiskati zdravo mero kalorij na dan (obstajajo tudi testi pri katerih vidiš pravo mero zase) in si jih razporedi koliko boš kdaj pojedla in videla boš, da boš čez čas nehala šteti kalorije, saj se boš postopoma navadila na normalne porcije.
V tvojem primeru se lahko začneš ukvarjati tudi s športom in različnimi dejavnostmi. Če pa res ne bo šlo na boljše, pa ti res priporočam da stopiš do psihološke delavke v šoli in ji zaupaš svoje težave. V takih situacijah je NUJNO SPREGOVORITI. Tako da prosim da ne komo zaupaš težave. Če pa se bo stanje še poslabšalo pojdi do zdravnika, ki ti lahko najbolje pomaga, vem da je to zelo neprijetna situacija ampak vse bo v redu.
Vedi, da si pogumna in močna in da se lahko zaneseš name:hugging:
No situacija je taka da imam dobro prijateljico, ki se sooča z takimi težavami. Predlagam, da se najprej pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš (Npr. Prijateljica, babi, učiteljica, tudi brat/sestra) no ta prijateljica je to povedala meni in skupaj sva poskušali rašiti težavo. Kot prvo sem jo spodbujala naj poje zmerne obroke hrane na dan in če ti res pomaga, da si šteješ kalorije poskusi na googlu poiskati zdravo mero kalorij na dan (obstajajo tudi testi pri katerih vidiš pravo mero zase) in si jih razporedi koliko boš kdaj pojedla in videla boš, da boš čez čas nehala šteti kalorije, saj se boš postopoma navadila na normalne porcije.
V tvojem primeru se lahko začneš ukvarjati tudi s športom in različnimi dejavnostmi. Če pa res ne bo šlo na boljše, pa ti res priporočam da stopiš do psihološke delavke v šoli in ji zaupaš svoje težave. V takih situacijah je NUJNO SPREGOVORITI. Tako da prosim da ne komo zaupaš težave. Če pa se bo stanje še poslabšalo pojdi do zdravnika, ki ti lahko najbolje pomaga, vem da je to zelo neprijetna situacija ampak vse bo v redu.
Vedi, da si pogumna in močna in da se lahko zaneseš name:hugging:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej
Moja najboljsa prijateljica ima anoreksijo.Jaz sama je nimam.Imam pa res mocen strah pred bruhanjem.Pred pol leta sem bila zaradi tega v bolnici tri mesece.Pac na kratko sm skor umrla in pac ja.Visoka sm bla tko 158 cm teska pa 29 kilogramov.Bla sm na infuziji.V bolnici sem spoznala to mojo najboljso pritaljico ki ima anoreksijo.Bom iskrena.To razmisljanje pri anoreksiji je zelooo tesko spremeniti skoraj nemogoce.Vse kar naredim za bff se izkaze za neucinkovito.Tudi sama sem ko sem nehala jesti in bila na dnu cisto obupana.Na zacetku sem to pred vsemi skrivala vendar sem imela toliko panicnih napadov da je bilo zelo dobro vidno.V bolnici so me zaceli siliti jesti.Vse si moral pojesti in ce nisi so ti prepovedali kaj kar ti je veliko pomenilo(stik s starsi naprimer)U glavnem po bolnici se je bilo zelo TESKO postaviti nazaj na noge.Iti v solo in ziveti normaln kot da se ni nic zgodilo.Tudi ponavljala sem razred zaradi bolnice(ne ker bi imela slabe ocene ampak ker ocen nisem imela)Ampak ves kaj?Ljudje ti lahko pomagajo.Lahko ti pomagajo da spremenis razmisljanje da zacnes.Vendar najvec je na tebi.T more si reci ce ne bom jedla bom umrla.Hrana nam pomaga ni nas sovraznik.Ali res to hoces?Ti mores reci dovolj je ni vazno kako izgledam ni vazno ali sem debela ali skha vazno je da imas ob sebi druzino ki te ima rada.Da imas prijatelej ki te podpirajo.Da lahko ti ustavis to da imas vse niti ti v rokah.Oprosti kr ti tuksaj pridigam tocno vem da te misli ni tako lahko preusmriti kot sem napisala.Dobro sem videla pri svoji bff.Ampakk verjemii moras se truditi ko bos enkrart to dosegla pri sebi bo lazje!Ta pa nujno povej mami saj ce ne bos lahko pride do hujsih posledic.Tvoja odlocitev je kaj bos naredila ampak vedd da te vsi tu na pilu podpriamo da bos to premagala!!!!!!11
Loomy
Moja najboljsa prijateljica ima anoreksijo.Jaz sama je nimam.Imam pa res mocen strah pred bruhanjem.Pred pol leta sem bila zaradi tega v bolnici tri mesece.Pac na kratko sm skor umrla in pac ja.Visoka sm bla tko 158 cm teska pa 29 kilogramov.Bla sm na infuziji.V bolnici sem spoznala to mojo najboljso pritaljico ki ima anoreksijo.Bom iskrena.To razmisljanje pri anoreksiji je zelooo tesko spremeniti skoraj nemogoce.Vse kar naredim za bff se izkaze za neucinkovito.Tudi sama sem ko sem nehala jesti in bila na dnu cisto obupana.Na zacetku sem to pred vsemi skrivala vendar sem imela toliko panicnih napadov da je bilo zelo dobro vidno.V bolnici so me zaceli siliti jesti.Vse si moral pojesti in ce nisi so ti prepovedali kaj kar ti je veliko pomenilo(stik s starsi naprimer)U glavnem po bolnici se je bilo zelo TESKO postaviti nazaj na noge.Iti v solo in ziveti normaln kot da se ni nic zgodilo.Tudi ponavljala sem razred zaradi bolnice(ne ker bi imela slabe ocene ampak ker ocen nisem imela)Ampak ves kaj?Ljudje ti lahko pomagajo.Lahko ti pomagajo da spremenis razmisljanje da zacnes.Vendar najvec je na tebi.T more si reci ce ne bom jedla bom umrla.Hrana nam pomaga ni nas sovraznik.Ali res to hoces?Ti mores reci dovolj je ni vazno kako izgledam ni vazno ali sem debela ali skha vazno je da imas ob sebi druzino ki te ima rada.Da imas prijatelej ki te podpirajo.Da lahko ti ustavis to da imas vse niti ti v rokah.Oprosti kr ti tuksaj pridigam tocno vem da te misli ni tako lahko preusmriti kot sem napisala.Dobro sem videla pri svoji bff.Ampakk verjemii moras se truditi ko bos enkrart to dosegla pri sebi bo lazje!Ta pa nujno povej mami saj ce ne bos lahko pride do hujsih posledic.Tvoja odlocitev je kaj bos naredila ampak vedd da te vsi tu na pilu podpriamo da bos to premagala!!!!!!11
Loomy
2
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
