hejlaa
iskreno se zgodba ne vrti sam okol ljubezni (kar mi je všeč...) ampak boste še vidl v naslednjih delih (če jih bom napisala
uživejte v branju:)
---------------------------------------------

»*i* Wanna tell me where I can't go? Honestly, who you trying to control? Never me, kick you out the back door, no apologies--*i*«
»Vivian! Pridi Mavis je tukaj! Vivian!«
»Uh, zdaj, ko pojem, prav vedno—Ja, ja, takoj mama!« hitro je pritekla po stopnicah.
»Kam pa gresta?«
»Kaj pa vem.« odprla je vrata in tam je stalapunca s črnimi dolgimi lasmi, zelenimi očmi in očali. Nosila je temno zeleno bundo, črne kavbojke in rjave škornje, »Mavis!«
»Puncaaa, hej. Kje is bila?«
»Danes sem imela pregled.«
»Ne bi ugotovila kaj se je zgodilo!«
»Prideš notri?« predlaga njena mati.
»Ja, dobra ideja. Zunaj je že zelo mrzlo. Se veseliš božiča?« stopila je skozi vrata, si sezula čevlje in slekla bundo.
»Ja, vse je tako čarobno. «
»Ampak nič ljubezni.« Se je pritožila Mavis.
Vivian je zavila z očmi, »Greva v sobo?«
»Jap. Lepo ste okrasili.«
Odšli sta po stopnicah in Vivian je spotoma vzela piškote.
Usedli sta se na njeno posteljo, »Torej povej mi; kaj se je zgodilo?«
»No…« v usta si je natlačila tri piškote, »Prvo, tukaj imaš kar smo delali v šoli.« iz torbe je potegnila zvezke in en listek je padel na tla poleg njene torbe.
»Hej, kaj pa je to?«
»Brez veze, nalogaaaa.«
»Aha, ok. Torej povej mi vse.«
»Ok, torej, veš kako te Theo vedno gleda?«
»Ja…«
»Rekel je… uf. Moram iti!«
»Mavis, povej mi.«
»Ne morem. Jutri izveš. Čao!« Mavis je zadirkala po stopnicah, si obula čevlje, nadela bundo in odhitela skozi vrata.
Viviana mati je prikorakala po stopnicah, »Kaj pa je njo pičilo?«
Vivian je stala kot okamenela. *i*Mavis mi vse pove… kaj bi bilo tako grozno, da mi ne bi? Mogoče… kaj bi Theo lahko naredil? Theo me vedno tako srhljivo gleda… mogoče Chris kaj ve?*i*
»Vivian! Halo.«
»Ah, ja. Sori. Ne vem.« odhitela je v sobo.
»Theo nekaj skriva. Nekaj velikega. Kaj bi bilo tako velikega? Mogoče smrt? Je morilec? Se drogira? Jutri grem nujno v šolo, pripravljena. Zdaj pa… kje je Chris?«
Vivian: Hej, Chris?
Chris: Hejla, Vivian. Kje si bila?
Vivian: Pozabi, kaj se je zgodilo v šoli s Theom?
Chris: Ne vem.
Vivian: Mavis nekaj ve pa mi noče povedati.
Vivian: Chris?

Vivian je poklicala Chrisa.
»Chris? Je vse v redu?«
»Glej, Viv. Nimam časa---«
»Chris, karkoli se dogaja, se lahko pogovoriš z mano.«
»Imaš jutri čas?«
»Ja, itak.«
»Pridem k tebi. Moram it. Adijo.«
»Dijo.«

»Nekaj velikega se je zgodi---«
»Vivian, bodi tiho!«
»--lo. Uh. Prav saj grem spat!«
Ugasnila je luč in se ulegla. Hitro je zaspala.
___________________________
Ko se je zbudila je bila ura že pol osmih.
»Uh, kaj? Pol osmih? Moram pojest, hitro.«
Stekla je po stopnicah in si pripravila zajtrk.
»Če bom dovolj hitro pojedla, bom mogoč---«
»Vivian!«
»Uh, ja, ja. Mama me lahko pelješ v šolo, ker---«
»Ja, Vivian, ampak jutri greš peš.«

Ko je pojedla je pohitela v kopalnico in si počesala lase, »Mkm, sometimes, all I think about is you, late nights in the middle of June, heat waves been fakin' me out, can't make you happier no--«
»Vivian!«
»Ugh, ja! Zdaj morava iti!«, torbo si je dala čez ramo in si šla obut čevlje.
»Viv, zakaj pa si tako pozna?«
»Ne vem… budilka ni delala?«
»Ugh, Vivian sem že rekla, da jo nesi popravit.«
»Mama, nisem vsega sposobna.«
-----
Ko jo je pripeljala do šole je Mavis živčno strmela v tla.
»Mavis, hej. Kaj dogaja?«
»Vivian, laže se, prav? Ne verjemi mu, prosim. Nikoli ne bi česa takega storila.« prestopala se je.
»Mavis, kaj se dogaja? Itak ti verjamem. Moja prijateljica si. Zaupam ti.«
»Uh, hvala. Prosim.« objela jo je.
»Greva noter? Ledeno je.«
Mavis se je namrščila, »Ja, greva.«, obrnila se je in njeni temni lasje so zaplapolali.
»Kot zastava.« je pomislila na glas.
Mavis se ni obrnila, ker je bila navajena, da je Vivian vedno govorila.
»Viv!«
Ko je zaslišala ta glas je takoj vedela; *i*Chris*i*.
Stekla je do njega in ga objela, »Chris, kje- kaj se je zgodilo? Topel si.«
»Hah, hvala. Včeraj je bil… samo slab dan. Gremo noter, ledeno je.«
»Haha, strinjam se.«
Ko sta mimo Mavis ji je nekaj zašepetala, »Škoda, da ni tvoj fant.« in odkorakala naprej.
Vivian se je ustavila, »Huh… Theo, Theo je tam.« hitro je šla do Mavis, »Naj se držim stran od Thea?«
Ko je izgovorila njegovo ime se je Chrisov izraz potemnil, Mavis pa je živčno rekla, »Ja, ja, itak,« potem pa spremenila temo, »Hej, gremo že noter, no, hah.«
---
Razredi niso bili najbolj udobni in topli. Na srečo je bil v njenem razredu Chris.
»Chris, je prva ura angleščin--«
Pred njo je stal velik fant s črnimi lasmi in temno modrimi očmi. Imel je temnejšo polt. Dišal je po slanem morju. Nosil je črn volnen pulover in temne trenerke.
»Theo,« Chris je prvi spregovoril, »Pusti jo pri miru.« vstal je, »Od nje si že dobil, kar si želel.«
»O, ja.« na Theovem obrazu se je pojavil samovšečen nasmešek, »Ampak, je ona slišala, kaj se je *i*moralo*i* storiti?«
Chris se je obotavljal, »Glej, pusti jo. Tukaj nimaš--«
»Tukaj nimam česa?« Theov ton je postal nestrpen, potem pa se je ustavil, »Prav… potem pa ji ti povej. Bolje bo to sprejela, ko bo to prišlo iz tvojih ust, ne?«
»Chris, o čem govori?«
»Ja, *i*Chris*i*, o čem govorim?«
»Theo, pojdi. *i*Prosim*i*.«
Theo se je nasmehnil, »Ko me prosiš,« razprl je roke, »Bom *i*seveda*i* to storil.« odkorakal je iz razreda.
»Chris? Kaj- kaj je bilo to?«
»Viv, ne morem zdaj, obljubim ti, da ti bom povedal.«