Hey!
Že drugi del. Res se opravičujem, da je bil prejšnji del kratek hvala Karla, da si me na to tudi opozorila, zato imamo danes malo daljši del pa mi povejte, če je dovolj dolg. Pa res hvala vsakemu, ki je komentiral in že vnaprej se vam zahvaljujem za kakšne kritike, popravke (sploh pri kakšnih vejicah, ker se še trudim) in komentarje v katerih mi poveste ali vam je zgodba res všeč. Zdaj pa kar k branju!

----------------------------------------------

Izvijem se mu iz objema ga ljubko pogledam ter se hrbtno pomaknem proti robu pomola. Stojim čisto na robu, ko ga izzivalno vprašam,»Si pripravljen ljubček?«
Oscar me ljubeče pogleda ter nato doda,»Ne bi smel poslušati sestre, ko mi je rekla, da ne bo težko biti tvoj fant.«
»Ja, res je ne bi smel. Ljubček to je šele začetek.«
Nasmehnem se mu še zadnjič preden zaprem oči in preden moje telo trči ob hladno morsko vodo. Vem, da me bo rešil in zaupam mu. Upam, da on to ve.

OSCAR
Nasmehne se mi in nato stopi še korak nazaj, da pade v vodo. Seveda je vedela, da jo bom rešil. Tu ni bilo nič za razmišljati. Vanessa mi je bila všeč že odkar sem jo prvič zagledal. Seveda bi jo rešil, tudi če bi mogel tvegati življenje, da bi to izpolnil.
Zavzdihnil sem in se za njo zapodil v hladno morje. Ko pridem na površje se mi nasmehne in me rahlo pošprica. Vanessa je bila res nekaj posebnega, ni bila kot druga dekleta. Imela je tisti pogled ter tisti nasmeh, ki te vedno spravi v dobro voljo, četudi si bil prej nepopisno jezen ali pa čisto obupan. Sploh ne vem kakšno bi bilo moje življenje brez nje.
»O ljubček, pa si le prišel pome?«, me izzivalno pozdravi, potem ko me poškropi s kapljicami vode.
»Seveda Pikica, si mislila, da te bom pustil umreti brez da bi te še enkrat poljubil?«
»Ne. Vedela sem, da se mi ne boš mogel upreti«, tukaj se ni prav nič zmotila. Res se ne morem upreti njenemu nasmehu, pogledu in predvsem njenim sladkim poljubom.
»Prav imaš pikica. Nemogoče je.«
»Vem ljubček.«
Priplava bližje k meni in se mi z rokami obesi okoli vratu, z nogami pa me objame čez trebuh. Po telesu sem začutil rahel drget, saj me je bilo strah, da bom, če bom nadaljeval najino zvezo, ranil njo in s tem sebe. Ampak vseeno, ne morem se ji upreti.
»A si za, za še en poljub ljubček?«
»A je to bilo vprašanje?«
»Pameten odgovor ljubček.«
Sklonim se k njenim ustnicam in jo še enkrat poljubim. Tokrat je poljub veliko bolj daljši kot prej. Bil je bolj intenziven in pomenil mi je več kot prvi. To je bil najin drugi poljub in že se počutim kot da je najin stoti.
»Pikica, a imaš zdaj dovolj?«
»Poljubov ne, ampak morja pa je počasi že preveč.«
Nasmehnem se ji ter jo nežno spustim iz naročja. Primem jo za roko in pustim, da se najini prsti prepletejo med seboj.
»Kaj praviš na to, da se greva pogret k tebi?«, predlagam, saj vidim, da je čisto premražena.
Pred 18 urami