Heeeejj<33333 Končno sedanjikk hehe :)) Aaamm ja eni boste mogoče rekli, da vam ni všeč ker mam emojije vmes, ampak sm jih dodala kr ma Iskra tko ljudi shranjene na Snapchatu... drugač če vas pa moti mi pls povejte pa jih bom nehala uporablat:slight_smile::relaxed: No uživitee<3
_____________________

*zelena*Iskra*zelena*

Ding. Ding. Ding. Ding.

Ja, no, saj prihajam! Daj no. Telefon mi cinglja že skoraj uro in pol. Prej ga nisem smela vzeti v roke, ker nisem bila urejena tipi topi za šolo. Zdaj sem se že preoblekla v rjav pulover in zelene kratke hlače in moja torba je popolnoma pripravljena. Sežem po telefonu.

☆Aurora♡ sent you a chat
Pandora✧* sent you a chat
roux sent you a chat
Enejjj🥰🫶🩷 sent you a chat

Uh. Pričakovala sem točno te osebe. Čigavo sporočilo naj najprej odprem? Če najprej odgovorim Aurori, sigurno ne bom več imela časa še za druge tri, ker bo klepetala in klepetala in se je ne bom mogla znebiti, za Pandoro pa načeloma velja isto. Tako da ostaneta Roux in Enej. Roux se ne da tipkati, nikoli se ji ni dalo tipkati, tako da bo ta pogovor najkrajši. Zato najprej izberem Roux. Odprem sporočilo in preberem.

"oj a mi pol pozvonis al kako smo ze zmenjene," je pisalo. Začnem tipkati odgovor.

*b*roux:*b* oj a mi pol pozvonis al kako smo ze zmenjene
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Ja, jz se z Auroro dobim pr bus postaji, Pandora ti bo še prej pozvonila in počakala pri teb doma, da prideva z A po vaju
*b*roux:*b* ok
*b*roux:*b* kdaj pride pandora
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Nevem, poklič jo
*b*roux:*b* ok
*b*roux:*b* cau
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Čavčiii<33

Seveda je bil pogovor kratek, taka je pač Roux. In zdaj lahko izberem naslednje sporočilo. Enej. Komaj čakam, da pogledam.

*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Živjo, Iskra. Kako? Če ne boš imela časa odpisat, ti želim lep prvi šolski dan :)
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* O hej, iskreno si me mal presenetu, haha! Sem misla, da si že v šoli.
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Hvala, tudi jz tebi želim lep dan
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Hvala
. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Nič, kr v deveti že? ;)
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Ja, kar neki. Ostal bi v osmem. Tukaj imam prijatelje. Pa še en problem imam, sanja se mi ne, s katero bom na valeti. Vse so zafnane.
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Vrjamem.
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* In vem iz lastnih izkušenj kako to zgleda. Sej veš, tisto, ko sem ti pravila o Ve sni
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* *Vesni
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Ja, spomnim se. Saj bo. Ne smeš se ji pustit.
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Hm
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Ja?
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Nič. Najbolj popularna punca na predmetni je.
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Uf
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Lej, ti jo samo poskusi ignorirat. Mogoče se bo pa unesla. In nenazadnje imaš Pandoro, Roux pa Auroro, ki so ti obljubile, da ti bodo vedno stale ob strani.
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Ja, to je pa res! Najboljše prijateljice na svetu so.
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* Vem. Imaš srečo. Ampak si jo tudi zaslužiš, veš?
*b*Enejjj🥰🫶🩷:*b* No, jaz moram iti, ker sem še vedno v pižami :/ Želim ti lep prvi šolski dan osmega, pa še enkrat, boljša si od Vesne, ni vredno, da bi se ji pustila. Adijo!
*b*. ݁₊ ⊹Iskrii. ݁˖ . ݁:*b* Hvala! :)) Čauu

Po tem pogovoru skoraj pozabim odpreti Aurorino in Pandorino sporočilo. Hočeta vedeti isto kot Roux - kje se dobimo, kakšen je že načrt, kdo gre po koga... na hitro sem jim razložila in pogledala na uro. Zdaj je pol osmih, ob osmih moram biti v šoli, petnajst minut prej pa se odprejo vhodna vrata. Jaz imam od večine sošolcev daljšo pot do šole. Najprej moram iti z avtobusom do postaje, ki je od šole oddaljena deset minut, na tej poti pa potem živita še Pandora in Roux.

"As! Daj, počasi greva!" zakličem. Počakam nekaj sekund in z druge strani stene se oglasi Astra: "Ja, takoooj!" in že čez pol minute slišim trkanje. Odprem vrata in se zagledam v Astro. "Greva?" vprašam. Sestra skomigne in si zadega šolsko torbo na ramo. Sledim ji do stopnic, ki vodijo iz prvega nadstropja v pritličje, tam pa se ustavi in me resno pogleda.
"Iskra," začne. Nato se ji na obrazu razpotegne širok, navihan nasmeh in zavpije: "Zadnja dol je gnilo jajce!" Zapodiva se po stopnicah, da škripajo in ječijo pod najinimi nogami. V pritličju se za hip ustaviva, se zadihano opazujeva, nato pa še jaz zakričim: "Zadnja zunaj je gnilo jajce!" in spet odropotava naprej. V predsobi se ustaviva, da bi si obuli superge, nato pa se na vratih pojavi mami. "Tiste stopnice se bodo enkrat samo zrušile," naju je okarala. "Potem pa bosta obtičali gor v svojih sobah."
"Ne, pa ne," je ugovarjala Astra. "Jaz bom iz posteljnine naredila vrv in splezala po njej skozi okno."
Mami vzdihne. "Daj, Astri, ne počni v šoli kakšnih neumnosti. Zdaj si predmetna stopnja, maja si bila stara enajst in pričakujem, da boš bolj odgovorna in razumna. Nočem več poslušati, da plezaš na streho in se tihotapiš v učiteljičin kabinet, prav?"
"Aha, torej bi ti bilo bolj prav, če bi Melitina torba ostala na strehi? Tja sem splezala zato, ker ji je neki devetar zabrisal torbo na streho," je Astra prekrižala roke na prsih. "In v kabinet sem se vtihotapila, ker mi učiteljica ni hotela povedati ocene za gospodinjstvo."
Mami me nemočno pogleda. "Iskri, daj lepo prosim malo popazi nanjo," me prosi.
"Ja, mami," odvrnem in si zavežem vezalko.

"Iskraaa!!" Aurora mi plane okrog vratu, čim stopim iz avtobusa. Vrnem ji objem, nato pa se ji izvijem, da lahko objame še Astro. "Kako sta?" vpraša nazadnje in se igračka s srebrno zapestnico. "In Iskra, zakaj si potrebovala toliko časa, da si odgovorila? Jaz sem ti pisala že ob šestih," mi nejevoljno očita. Zasmejim se.
"Urediti sem se še morala. Če še nisi opazila, imam danes vsaj za silo počesane lase."
"Pa res! Pa to je za v knjigo rekordov," me prijateljsko draži Aurora. Dregnem jo s komolcem.
"Nehaj," se zarežim in zareži se mi nazaj. Nato pogledam Astro. "Ej, kje živi Melita?"
"Tam," pokaže na belo hišo s čudovito urejenim vrtom. "Dobiva se čez tri minute. Kar pojdita vidve naprej, ker najbrž ne bo prišla točno čez tri minute ven."

"Takoj prideva," se zasliši glas iz domofona, ko pozvoniva na priimek Beltram. Že čez nekaj sekund se nekje v stolpnici zatresknejo vrata in na stopnišču odmevata dva različna glasova in smeh. Nato ene previdne, tihe, rahle korake po stopnicah in ene trde, poskakujoče, močne in glasne. Ugibajte, kateri pripadajo komu.

Nazadnje se pojavi Roux na zadnjem stopnišču in steče do polovice, drugo polovico pa enostavno preskoči in čeprav pristane dokaj elegantno, naredi pristanek glasen, zamolkel *i*bum*i*. Sledi ji Pandora, ki raje preskoči samo zadnjo stopnico. No, me zanima, kaj bi rekla mami, če bi jaz in Astra po najinih stopnicah hoidli TAKO. "Heeej," pozdravita skoraj hkrati in Roux si popravi očala. Pandora se nasmehne. Nekaj minut samo stojimo in se gledamo, nobena ne ve, kaj bi rekla, nato pa pogledam na zapestno uro in vzkliknem: "Pet do osmih!!"

Zapodimo se iz stolpnice in zdirjamo proti šoli. Med brezglavim tekom si sporočamo najnovejše novice in se smejimo kot zmešane, ne da bi vedele, zakaj. Skoraj smo zamudile. Skoraj. Ampak nam je razredničarka pogledala skozi prste. Butnile smo v učilnico, si poiskale mesta, kjer smo lahko sedele druga poleg druge. Roux je spotoma "ponesreči" sklatla z Vesnine mize peresnico in Aurora se je prav tako "ponesreči" spotaknila obnjo, da se je vsebina raztresla po tleh, Pandora pa se je - neverjetno, tudi popolnoma po nesreči! - zaletela v Vesno, ko je ta hitela pobirati svinčnike in kemične svinčnike.

Kako neverjetno čudovite prijateljice imam.