KOTIČEK PILOVCA/KE

Narocena

Živ:kissing_heart:

Zdiš se mi ful friendly. Ziher bova prijateljici. Pa naročena. Lepo se mej:smirk:

naročena

Le kdo se je vrnil?
Po dolgem času, sem spet tukaj, tri tedne nazaj, sem v nabiralnik dobila težavo,se opravičujam, da nanjo odgovarjam zelo pozno!

*i* Oj! Najprej hvala če mi boš odgovorila v svoj kotiček.*i*
*i*Torej: Ko jst gledam nogavice ali pa da jih mA kdo obute, mene naredijo fuuuuuuuul živčno pa jezno. *i*

Okej, prvi moj nasvet je, da ugotoviš, kaj te na nogavicah moti. Te moti barva? Da so umazane? Da so kratke/dolge? Tako boš lažje rešila svoj problem. Potem se lahko počasi začneš privajati na nogovice, tiste ki te motijo. Mogoče, da jih gledaš za par sekund, večkrat dnevno, da se privadiš. V glavi imej da s tem ni nič narobe, da nogavice niso nevarne. Ko se boš nekaj časa privajala bo boljše, ta čas ko še nisi navajena, probaj zdržati,potrudi se gledati vanje. Globoko dihaj in se umiri.
Srečno:)

Hej!
Po dolgem času sem nazaj na Pilu.
Če kdo potrebuje pomoč lahko pošlje vprašanje ali težavo v moj kotiček ali nabiralnik. Lahko anonimno ali pa s podpisom. Sedaj je klepetalnica zame že odprta in se lahko dobimo tudi tam. Ne glede na vse pa bom psokušala čim bolj pomagati v svetovalnici.

Rada vas imam, svetovalka

naročena<33

Hej,
v nabiralnik sem dobila sporočilo, ki prosi za nasvet:
*i*hej. ker sem videla kako dobro svetuješ bi še jaz nekaj napisala. torej: vsakič me je strah za svoje starše... kamorkoli grejo... vem da se sliši otročje ampak:sob: to sem jaz.. torej kako naj premagam ta strah? če gre mami že v trgovino (primer) me je strah da se ji bo kaj zgodilo. imaš kakšen nasvet, ker to me res gloda..:sob:
lepo se mej<33*i*

Hej!
Prvič to ni otročje, je popolnoma normalna stvar, ki se lahko dogaja vsakemu. Najprej ti bom povedala nekaj iz mojih izkušenj<3
Sama sem imela iste probleme nekaj let nazaj v 6 razredu osnovne šole. Bilo me je strah vsega. Če je šel oče v trgovino in ga malo več časa kakor ponavadi ni bilo, sem se že bala da se je kaj zgodilo, a na koncu se je izkazalo, le to da se je z svojim prijateljem zaklepetal. Sedaj po parih letih me je še vedno strah a ne toliko. To sem držala v sebi za razliko od moje sestre, kije 5 razred in vse svoje strahove pove naglas. Na glas jo ej strah in na glas paničari, če se lahko tako izrazim. Zato je mama to opazila in ji uredila psihologa, seveda za otroke:) Tam se nekako pogovarja o strahovih in jih premaguje.
Zame je bilo to le obdobje, saj sem šla tudi sama k zdravniku, za sestro pa so ugotovili, da ima to po mami v genih:)

Sedaj pa imam zate še nekaj konkretnih nasvetov.Ko te bo postalo strah lahko razmišljaš kaj se lahko zgodi? Mama gre vsak dan v trgovino in do sedaj je vedno prišla domov, zato je majhna verjetnost, da danes ne bo prišla. Seveda možno je ampak ni velika verjetnost. Če te je strah, da bodo koga ugrabili, to se zagotovo ne bo zgodilo, tvoja starša sta odrasla in bi se znala braniti, smo v majhni in varni državi. Če te je strah, da bodo koga zbili z avtom ali podobno, vedi da sta starša odrasli in odgovorni osebi, ki vesta kje je prehod za pešče in vesta kako voziti avto:)
Med tem ko ju nji doma si lahko pomagaš tudi s tem, da zamotiš misli. Beri knjigo,glej film,začni nekaj kuhati, naredi vse, da o tem ne boš razmišljala.
Meni se vseeno najboljša opcija zdi, da se pogovoriš s starši in jim poveš da te je strah, da se jima bo kaj zgodilo. Morala bi razumeti, da ima lahko vsak težave in pomagala ti jih bosta razrešiti. Mogoče ti bosta uredila kakšnega terapevta, ali kaj podobnega in tako boš premagala svoje strahove. Če te je sram ali strah, tako kar direktno povedati lahko to storiš malo okrog ovinka. Ko gre oči ali mama v trgovino se drugemu staršu malo potoži, da te je strah in začela bosta opažati.
Lahko se tudi zmenite, da te če gresta kam na obisk vmes malo pokličeta, da ste v redu:)
Ne glede na vse, je lahko tudi samo obdobje v puberteti, ki se bo razrešilo:)
Vse bo uredu, če potrebuješ še kaj sem ti na voljo<3

Hej!
V nabiralnik sem dobila pismo, ki prosi za nasvet. *i* Objavila sem ga sem, ker je oseba to želela in mogoče koristi ostalim*i*
Seveda, če želite vam lahko odgovorim v nabiralnik ali pa v hodniku pustim samo odgovor:)

*b* *i*oj,
hvala če mi boš pomagala full res. uglavnem. js res ne vem, kaj naj grem po srednji šoli. usi moji sošolci no vsaj večina že vejo kam bodo šli js pa nimam pojma. ful nebi rada šla na neko poklicno šolo ker me je strah da mi to potem ne bo več všeč. maš kakšn nasvet? aja 8 clas sm*b* *i*

Hej!
Razumem te. Strah te je, da bi šla na neko šolo, ki ti kasneje ne bi bila všeč in tega poklica ne bi želela opravljati.
Začni malo razmišljati v katero smer te vleče, kateri je tvoj najljubši predmet v šoli ali najslabši? Če naprimer nisi za delo z otroki, ne boš vzgojiteljica ali učiteljica.
Drugače pa je na internetu veliko testov, ki ti povejo kaj bi bilo "zate". V naši šoli imamo včasih tudi poklicna svetovanja:)
Če res ne želiš na nobeno poklicno šolo, je zate najboljša izbira kakšna gimnazija. Tam so splošni predmeti, kakor v osnovni šoli in ko končaš gimnazijo so ti vse poti odprte; seveda glede na tvoje ocene in podobno.
Ne vem ali si letos šla na informativne dneve, ampak imaš čas tudi naslednje leto. Lahko si greš ogledat kakšno gimnazijo ali celo poklicno šolo, mogoče boš navdušena?
Ne glede na vse, imaš še 1 leto časa da se odločiš:)
Srečno! Če potrebuješ še kaj, napiši.