Emz
Nemogoče je živeti, ne da bi kdaj doživel neuspeh, razen če živiš tako previdno, da v resnici najbrž niti ne živiš-in to pomeni, da ti je že v osnovi spodletelo.
Naročnina na objave je mogoča samo registriranim Pilovcem.
Sporočila lahko v "Moj kotiček" pošiljajo le registrirani in aktivni uporabniki.
Prispevki:
kaj bote za pusta?
2
🕒
KAKO PIŠEŠ SPOROČILO NAMENJENO ZA ENEGA POSAMEZNIKA?
3
🕒
HEJ. KONČNO SEM USPELA :hatching_chick:
1
🕒
Nekaj o Amazoniji
V Amazoniji je na vsakem hektarju od 50 do 150 različnih rastlinskih vrst. Številne med njimi so mesojede. Resda nimajo živalskih ust, ampak pasti, ki so jih razvile za uboga brenčeča bitja, so kot iz znastvenofantastičnih filmov. Žuželke lovijo v votle plasti, napolnjene z dišečimi, vendar lepljivimi in strupenimi sokovi.
Vse to je rezultat nepretrgane evolucije, kajti deževnega gozda niso prizadele ledene dobe, ki so večkrat zapored uničile gozdove zmernega pasu. V Amazoniji tudi ni menjave letnih časov, zato na drevesih nenehno rastejo novi listi, stari pa medtem odpadajo.
Drevesa pomagajo priti do svetlobe tudi drugim rastlinam – različnim ovijalkam in plezalkam (lijanam). Posebej zanimive so priraslike, ker se v iskanju sonca pritrdijo na veje v drevesnih krošnjah. Na posnetku lahko opazuješ ta proces.
Različne rastline, naseljene po drevju, črpajo vlago in hranljive snovi z gostimi zračnimi koreninami. Lep primer so orhideje in ananasovke. Vsaka osma cvetlica je orhideja in velika večina od 30.000 vrst raste v tropskem deževnem gozdu.
Te še nismo prepričali, da lahko imajo rastline zelo razburljivo in bojevito življenje? Oglej si posnetek Velikanska vodna lilija je strašna!
V Amazoniji je na vsakem hektarju od 50 do 150 različnih rastlinskih vrst. Številne med njimi so mesojede. Resda nimajo živalskih ust, ampak pasti, ki so jih razvile za uboga brenčeča bitja, so kot iz znastvenofantastičnih filmov. Žuželke lovijo v votle plasti, napolnjene z dišečimi, vendar lepljivimi in strupenimi sokovi.
Vse to je rezultat nepretrgane evolucije, kajti deževnega gozda niso prizadele ledene dobe, ki so večkrat zapored uničile gozdove zmernega pasu. V Amazoniji tudi ni menjave letnih časov, zato na drevesih nenehno rastejo novi listi, stari pa medtem odpadajo.
Drevesa pomagajo priti do svetlobe tudi drugim rastlinam – različnim ovijalkam in plezalkam (lijanam). Posebej zanimive so priraslike, ker se v iskanju sonca pritrdijo na veje v drevesnih krošnjah. Na posnetku lahko opazuješ ta proces.
Različne rastline, naseljene po drevju, črpajo vlago in hranljive snovi z gostimi zračnimi koreninami. Lep primer so orhideje in ananasovke. Vsaka osma cvetlica je orhideja in velika večina od 30.000 vrst raste v tropskem deževnem gozdu.
Te še nismo prepričali, da lahko imajo rastline zelo razburljivo in bojevito življenje? Oglej si posnetek Velikanska vodna lilija je strašna!
4
🕒
Seveda! Amazonski deževni gozd, znan tudi kot Amazonija, je obsežna in biodiverzitetna regija Južne Amerike, ki se razprostira preko več držav, med njimi Brazilija, Peru, Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Bolivija, Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana. Zaradi ključne vloge pri proizvodnji kisika ter uravnavanju podnebnih razmer našega planeta ga pogosto imenujejo "pljuča Zemlje".
Amazonski deževni gozd je največji tropski deževni gozd na svetu, ki pokriva površino približno 5,5 milijona kvadratnih kilometrov (2,1 milijona kvadratnih milj). Je dom ogromnemu številu rastlinskih in živalskih vrst, veliko med njimi ne najdemo nikjer drugje na Zemlji. Dejansko se ocenjuje, da Amazonija gosti več kot 30% svetovnih vrst.
Amazonka, ki je življenjska linija te regije, teče skozi srce deževnega gozda. Gre za največjo reko po pretoku in drugo najdaljšo reko na svetu. Amazonka je ključna za prevoz, oskrbo s pitno vodo in namakanje ter podpira raznolike vodne ekosisteme.
Amazonjski deževni gozd je značilen po svoji gosti krošnji, zaradi katere le majhen odstotek sončne svetlobe doseže tla gozda. To ustvarja edinstven mikroklimatski okoliš, z visoko vlažnostjo in obilnimi padavinami skozi vse leto. Vegetacija v Amazoniji vključuje raznoliko paleto dreves, rastlin in grmovnic, kar prispeva k njegovi brezprimerni biotski raznolikosti.
Staroselska ljudstva že tisočletja naseljujejo Amazonijo in vzdržujejo globoko povezanost z zemljo in njenimi viri. Vendar pa se regija sooča s številnimi izzivi, kot so krčenje gozdov, nezakonita sečnja, rudarjenje in poseganje v zemljišča, kar ogroža krhko ravnotežje njenega ekosistema in preživetje tamkajšnjih prebivalcev.
Ohranjanje amazonskega deževnega gozda je izjemnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, zaščito biotske raznovrstnosti in varovanje kulturne dediščine staroselskih ljudstev. V regiji potekajo prizadevanja vlad, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja in ohranjanje praks.
Amazonski deževni gozd je največji tropski deževni gozd na svetu, ki pokriva površino približno 5,5 milijona kvadratnih kilometrov (2,1 milijona kvadratnih milj). Je dom ogromnemu številu rastlinskih in živalskih vrst, veliko med njimi ne najdemo nikjer drugje na Zemlji. Dejansko se ocenjuje, da Amazonija gosti več kot 30% svetovnih vrst.
Amazonka, ki je življenjska linija te regije, teče skozi srce deževnega gozda. Gre za največjo reko po pretoku in drugo najdaljšo reko na svetu. Amazonka je ključna za prevoz, oskrbo s pitno vodo in namakanje ter podpira raznolike vodne ekosisteme.
Amazonjski deževni gozd je značilen po svoji gosti krošnji, zaradi katere le majhen odstotek sončne svetlobe doseže tla gozda. To ustvarja edinstven mikroklimatski okoliš, z visoko vlažnostjo in obilnimi padavinami skozi vse leto. Vegetacija v Amazoniji vključuje raznoliko paleto dreves, rastlin in grmovnic, kar prispeva k njegovi brezprimerni biotski raznolikosti.
Staroselska ljudstva že tisočletja naseljujejo Amazonijo in vzdržujejo globoko povezanost z zemljo in njenimi viri. Vendar pa se regija sooča s številnimi izzivi, kot so krčenje gozdov, nezakonita sečnja, rudarjenje in poseganje v zemljišča, kar ogroža krhko ravnotežje njenega ekosistema in preživetje tamkajšnjih prebivalcev.
Ohranjanje amazonskega deževnega gozda je izjemnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, zaščito biotske raznovrstnosti in varovanje kulturne dediščine staroselskih ljudstev. V regiji potekajo prizadevanja vlad, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja in ohranjanje praks.
https://www.youtube.com/watch?v=TWSF3df6jUs&t=15s
4
🕒
Hej
Te številki sta že zasedeni ko si jih zbrala
Lahko izbereš katero od teh
Te številki sta že zasedeni. Izberi prosim ene od teh
11, 19, 20, 23, 26, 28,29
Te številki sta že zasedeni ko si jih zbrala
Lahko izbereš katero od teh
Te številki sta že zasedeni. Izberi prosim ene od teh
11, 19, 20, 23, 26, 28,29
0
🕒
https://si.quizangel.com/fr/sync-quiz/5cdV
0
🕒
Srečno novo leto! Želim vam veliko zdravja, veselja in polno drugih lepoh stvari!:snowman2:
10
🕒
.png "Druščina 1"){kind=small}
