Pisalnica

hojla! odločila sem se, da malo pohitim s scenarijem, da poizkusim dohiteti NN z navadno zgodbo. uživajte, jaz pa grem na četrti del!
tretji prizor
prizorišče: pri Kate doma
nastopajo: Kate, mama
KATE: Mami, res. V redu sem! (Mama jo ves čas razvaja, jo sprašuje, če je v redu, če jo kaj boli, če je žejna, ji popravlja blazine in pregleduje šive na glavi.)
MAMA:Katie, veš, zakaj me skrbi. Sedaj pa sedi in pojej tole juho. Posebej za okrevanje je. (Lik Kate zavzdihne in se potegne v sedeči položaj. Popije juho po slamici in se nato zaklene v kopalnico, kjer se naužije samote. Postavi se pred ogledalo, v katerem zagleda svoj odsev. Ni najbolj urejena; lasje so ji štrleli na vse strani in dejstvo, da se ni umila že tri dni se je poznalo. Umije se ter se zopet pogleda v ogledalo. Sicer je morala paziti na šive, vendar jim malo mokrote ni škodilo. Še enkrat si temeljito umije obraz, ter ga namaže z vsemi kremami ki ji jih je mami kupila – in teh ni bilo malo. Nato si kar nekaj časa spira očesi, saj so kreme po pomoti zašle tudi tja. Posuši in počeše si lase ter jih nato spne v zasilno figo. Z make up-om se ni trudila, saj bo cel dan doma. Nato pa jo zagledala. Sveža brazgotina na vratu, v dolžini enega prsta. Počasise je dotakne s prsti, da jo zaskeli, nato pa zdrsela od enega konca brazgotine do drugega. Vpijala je skelečo bolečino, ki ji jo je zadal on. Alexander Werewolf.)
KATEINE MISLI: Sem zdaj, ko me je ugriznil, volkodlakinja? Ne vem. Niti nisem prepričana ali hočem vedeti. Želim si le, da bi se zbudila in ugotovila, da je to samo nočna mora, ter da se nisem bila v gozdu, nisem padla in si razbila glave, nisem bila v bolnišnici in da imam popolnoma normalnega fanta, ki ni volkodlak iz nobenega drugega pogleda kot pa njegovega priimka. Ampak seveda je realnost drugačna in s tem se bom morala sprijazniti.
(Obleče se v pižamo in odide v posteljo. Samo upa lahko, da bo jutri bolje.)