Naj vam predstavim zgodbo o Mozesu, mladem Afričanu, ki se je odločil, da bo odšel na študij v Slovenijo. Mozes je odraščal v majhnem mestu v Afriki in se je od nekdaj zanimal za tehnologijo in računalništvo. Ko je končal srednjo šolo, se je odločil, da bo nadaljeval študij v tujini in se prijavil na fakulteto v Ljubljani.
Ko je prispel v Slovenijo, se je počutil zelo zmeden. Vse je bilo drugače, ljudje so govorili drugače, hrana je bila drugačna in na splošno se je zdelo, da je vse zelo hitro in naporno. Poleg tega se je soočil z jezikovnimi ovirami, saj ni govoril slovensko. Vendar se je Mozes odločil, da se bo prilagodil in premagal kulturne in jezikovne ovire.
Najprej je začel intenzivno učiti slovenski jezik. Začel je z osnovami in kmalu se je naučil pogovarjati z ljudmi in razumeti njihove pogovore. Tako je lahko bolje razumel kulturo in navade ljudi v Sloveniji. Poleg tega se je vpisal v tečaj slovenščine za tujce, kar mu je pomagalo izboljšati svoje jezikovne veščine.
Ko se je Mozes bolje seznanil s slovensko kulturo, je ugotovil, da se zelo razlikuje od afriške kulture, v kateri je odraščal. V Afriki so odnosi med ljudmi bolj prijateljski in družabni, medtem ko so Slovenci bolj zadržani in hladni. To je bila za Mozesa velika kulturna ovira, saj se ni mogel kar tako vklopiti v družbo. Vendar se je odločil, da bo poskušal spremeniti svoj pristop in se prilagodil kulturnim navadam v Sloveniji.
Mozes se je zelo trudil, da bi se uveljavil na fakulteti in prispeval k svojemu okolju. Ker je bil odličen v računalništvu, je bil izbran za mentorja za študente, ki so potrebovali pomoč pri programiranju. Tako je imel priložnost spoznati nove ljudi in se povezati z njimi. Poleg tega se je vključil tudi v študentsko društvo, kjer je sodeloval pri organizaciji dogodkov in prireditev.
Kljub kulturnim in jezikovnim oviram se je Mozes odločil, da bo izkoristil priložnosti, ki jih ima v Sloveniji, in prispeval k svojemu okolju.
Ko je prispel v Slovenijo, se je počutil zelo zmeden. Vse je bilo drugače, ljudje so govorili drugače, hrana je bila drugačna in na splošno se je zdelo, da je vse zelo hitro in naporno. Poleg tega se je soočil z jezikovnimi ovirami, saj ni govoril slovensko. Vendar se je Mozes odločil, da se bo prilagodil in premagal kulturne in jezikovne ovire.
Najprej je začel intenzivno učiti slovenski jezik. Začel je z osnovami in kmalu se je naučil pogovarjati z ljudmi in razumeti njihove pogovore. Tako je lahko bolje razumel kulturo in navade ljudi v Sloveniji. Poleg tega se je vpisal v tečaj slovenščine za tujce, kar mu je pomagalo izboljšati svoje jezikovne veščine.
Ko se je Mozes bolje seznanil s slovensko kulturo, je ugotovil, da se zelo razlikuje od afriške kulture, v kateri je odraščal. V Afriki so odnosi med ljudmi bolj prijateljski in družabni, medtem ko so Slovenci bolj zadržani in hladni. To je bila za Mozesa velika kulturna ovira, saj se ni mogel kar tako vklopiti v družbo. Vendar se je odločil, da bo poskušal spremeniti svoj pristop in se prilagodil kulturnim navadam v Sloveniji.
Mozes se je zelo trudil, da bi se uveljavil na fakulteti in prispeval k svojemu okolju. Ker je bil odličen v računalništvu, je bil izbran za mentorja za študente, ki so potrebovali pomoč pri programiranju. Tako je imel priložnost spoznati nove ljudi in se povezati z njimi. Poleg tega se je vključil tudi v študentsko društvo, kjer je sodeloval pri organizaciji dogodkov in prireditev.
Kljub kulturnim in jezikovnim oviram se je Mozes odločil, da bo izkoristil priložnosti, ki jih ima v Sloveniji, in prispeval k svojemu okolju.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč prvi del
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
wowww, lovam temno čokolado, jogurt, cimet ...
Vsec mi je:clap::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: